Pomeol Blog.
——
Prišel je zaključni dan Pomeolove akcije. Videli in razkrili bomo rezultate, ki so jih dosegli naši Pomeolovci. Jaz sem prepričana, da bodo fenomenalni, kajti lahko jih že zdaj pohvalim, da so resnično dali vse od sebe.
To priložnost pa bom izkoristila tudi za to, da se jim zahvalim za zaupanje in upam, da se bomo še kdaj srečali in se skupaj veselili rezultatov, ki jih še bodo dosegli v svojih življenjih.
Gospa Mira pa nam je še nekaj zapisala :
Danes je trideseti dan preobrazbe za….ko sem nekako začela s Pomeolom. Bolj ko razmišljam, bolj ko se opazujem, sprašujem, spoznavam, bolj se zavedam, da Pomeol resnično ni tista čudežna tabletka, ki bo rešila vse okrogline, mi je pa definitvno pomagala na moji poti. Vidim pa ,da sicer brez dela na sebi in brez vadbe, ne bi bilo nič! Pogled skozi lastna očala mi govori, da še nikoli nisem tako trdo telovadila, tako nestrpno dočakala tridestih dni v nevednosti, toliko pojedla. Prepustila sem se toku, ki me nosi…
Ker se ne tehtam, ne merim, bodo rezultati silno zanimivi. Govorili bodo o mojem pravilnem ali nepravilnem delovanju, o mojem telesu in njegovem delovanju.
Ali sem pripravljena na odkritje, bom zadovoljna z rezultati!?
Me bodo motivirali in ponesli naprej?!.
Pustimo se presenetiti!?
Kakršni bodo je več ali manj rezultat mene same, koliko energije sem vložila, zato ga bo treba prepoznati in sprejeti!
Vse je tukaj in vse je zdaj!Le še nekaj ur me loči od velikega gonga 😉
Kaj vse pa sem še razmišljala zadnje dni….
Zakaj je bilo življenje zame manj zdravo? Zato, ker je bilo razmišljanje o tem, kaj moram in česa ne smem, zelo stresno. Ves čas sem razmišljala samo o tem, česa ne bom jedla. Zakaj nisem prekinila poskusov z nezdravim prehranjevanjem? Zato, ker sem se navlekla vzorcev še preden sem dojela, kaj pravzaprav to pomeni. Tako je kuhala moja mama, takšna je bila tradicija. Vsa priznanja njeni veličastni kuhinji, smo veselo pohrustali. Niti pomislili nismo, kaj je zdravo. Sebe sem prepričevala, da kar si ego želi jesti, ne bo prineslo škode! Poslušala sem besede, da sem debela zaradi lenobe. Mama je veliko delala, pa je bila kljub temu okrogla. Torej je resnica nekje drugje?! Zdaj spet razmišljam o tem kaj bom jedla! Hrana, ki jo uživam, veliko beljakovin in veliko zelenjave, ni slaba, le te živalske beljakovine so mi včasih »dosadne«…..(kadar imam tak dan, bi najraje jedla samo zelenjavo in sadje), pa ne gre! Počasi način prehrane leze v vse pore družine. Krompirja in ostalih škrobov (špagetov, makaronov, farfal….)se izogibamo. Ostali si še vedno privoščijo kakšne sladkarije (celo kremšnita je ostala za?…?), sama čisto male slaščice, v obliki sadja. Poskušam slediti svoji notranjosti, svojim občutkom, sebi… p o s k u š a m! Vsak dan bolj!
Trening poteka po načrtu. Aerobne in anaerobne vaje se dnevno izmenjujejo. Res so lažje, kakšen dan pa tudi težje (kakor pravi Barbara, zato, ker jih bolj pravilno naredimo)! Danes me čaka še drugi del. Sicer nimam volje, kjer je glava polna raznoraznih informacij, ampak mislim, da jih bom vseeno naredila!
Ni poti nazaj, ker je preteklost že mimo, velja le pogled naprej! Tudi to sem se naučila od Barbare – ni negativnih misli! Ker nas hitro speljejo nazaj, na stara pota.
Dejstvo je, da zdaj delam za svojo notranjo in zunanjo lepoto? Pulim plevel, ki se je tekom let razrastel v notranjosti, dajem več energije svoji zunanjosti. Vem, da morata biti obe usklajeni!? Da bo lahko notranjost prelila zunanjost in zunanjost poljubila notranjost. Še bom kopala po rudniku, ker vem da se v globini mene skrivajo neizmerne moči, (pa tudi črne luknje)!
Osemindvajset dni je že za menoj. Poglabljam se vase, iščem korenine svojih zmot in »zablod«. Hrana je postala rutina, mala navada??!? Poizkušam z raznovrstno zelenjavno kuharijo. Res mi jemlje več časa v glavi, ker so potrebne priprave, se pa zato spreminjam (upam), jaz in vsi okoli mene. Živimo bolj zdrav način življenja. Več ali manj z zelenjavo in vadbo?!!? Že dolgo ni v kuhinji več belega sladkorja, bele moke. Belo sol je zamenjala ayurvedska, maščobe nadoknadimo z olivnim oljem, ghee-jem in kokosovo maščabo (ki tako lepo diši). Slaščice smo(so) se začele pripravljati s kokosovim sladkorjem, melaso, oreščki, suhim sadjem (še ne vedno, a smo na poti).
Zdaj razmišljam-o kaj bom-o dali vase in potlej nase.
Morda spomladi pričnem celo s tekom. Optimistično! Da,da,da… (Naj iluzija nikoli ne zbledi!)
—-
Klikni za celoten Pomeol Blog.