Trenerke_in_pomeolovci_ob_zakljucku.jpg

Pomeol Blog.
——

Januarja smo se skupaj s kandidati podali na pot izpolnjevanja novoletnih zaobljub o novem, boljšem in bolj fit življenju. Včeraj se je naše skupno potovanje zaključilo in še danes sem presrečna z doseženimi rezultati.

Trenerke_in_pomeolovci_ob_zakljucku

Moram se zahvaliti vsakemu kandidatu posebej in jih tudi pohvaliti. Rezultate so dosegli sami! Res je, da smo jim pomagali na tej poti, vendar še vedno so bili oni tisti, ki so se iz trenutka v trenutek odločali ali nas bodo upoštevali ali ne.

Svetovanja z menoj so potekala preko Skypa ali telefona in lahko rečem, da so bili presenečeni nad tem, da to deluje. ‘Kot če bi se dobili z njo v fitnesu! Le da se ni bilo treba nikamor vozit…glede na vreme.” Je bil ened izmed prejetih komentarjev. Dosegljiva sem jim bila seveda tudi preko maila. Kajti kot vemo, potrebujemo odgovore, nasvet, napotek čim prej, da se tako lažje odločamo za nas najboljšo pot.

Kot sem že napisala sem super vesela nad doseženimi rezultati. Skupaj smo v pičlih 4 tednih shujšali kar za 17,5 kg in se zožali kar za 56cm.

Poglejte si še njihove posamezne rezultate, ki so zavidnja vredni!  Klikni na sliko, boš bolje videl 😉

rezultati_4_tednov_Pomeol

Pričakovanja so presegli in POMEOL, medicinski pripomoček, se je izkazal tudi v praksi. Vsi trije so ga pohvalili s skoraj identičnimi besedami :”Zaradi Pomeola je bilo lažje začeti in se držati prehranskega plana. Ter lažje sem se navadil/-a jesti več manjših obrokov čez dan!”

Pomeol_medicinski_pripomocek

In sedaj še zahvala vsem sodelavcem Bimedie in Hiše Zdravja, ki so nam omogočili uresničitev začetka novoletnih zaobljub.

Zahvalila pa bi se tudi Saši Einsiedler ter Ireni Brglez za njun ‘support’ in za vse kar ste prispevali, da smo lahko s skupnimi močmi dosegli fenomenalne rezultate. Hvala seveda tudi Poloni Novak, ki ujela prečudovite trenutke skozi objektiv fotoaparata.

Že vnaprej pa se bom zahvalila novinarki Jane, Katji Božič, ki bo 18.02.2014 objavila prispevek v reviji Jana kako uspešno so naši Pomeolovci prebili led starih navad ob pomoči Pomeola, medicinskega pripomočka za zdravo hujšanje, ter tako uresničili svoje novoletne zaobljube.

—-

Klikni za celoten Pomeol Blog.



Pomeol Blog.
——

Prišel je zaključni dan Pomeolove akcije. Videli in razkrili bomo rezultate, ki so jih dosegli naši Pomeolovci. Jaz sem prepričana, da bodo fenomenalni, kajti lahko jih že zdaj pohvalim, da so resnično dali vse od sebe.

To priložnost pa bom izkoristila tudi za to, da se jim zahvalim za zaupanje in upam, da se bomo še kdaj srečali in se skupaj veselili rezultatov, ki jih še bodo dosegli v svojih življenjih.

Gospa Mira pa nam je še nekaj zapisala :

Danes je trideseti dan preobrazbe za….ko sem nekako začela s Pomeolom. Bolj ko razmišljam, bolj ko se opazujem, sprašujem, spoznavam, bolj se zavedam, da Pomeol resnično ni tista čudežna tabletka, ki bo rešila vse okrogline, mi je pa definitvno pomagala na moji poti. Vidim pa ,da sicer brez  dela na sebi in brez vadbe, ne bi bilo nič!  Pogled skozi  lastna očala mi govori, da še nikoli nisem tako trdo telovadila, tako nestrpno dočakala tridestih dni v nevednosti, toliko pojedla. Prepustila sem se toku, ki me nosi…

Ker se ne tehtam, ne merim, bodo rezultati silno zanimivi. Govorili bodo o mojem pravilnem ali nepravilnem delovanju, o mojem telesu in njegovem delovanju.

Ali sem pripravljena na odkritje, bom zadovoljna z rezultati!? 

Me bodo motivirali in ponesli naprej?!.

Pustimo se presenetiti!?

Kakršni bodo je več ali manj rezultat mene same, koliko energije sem vložila, zato ga bo treba prepoznati in sprejeti!

Vse je tukaj in vse je zdaj!Le še nekaj ur me loči od velikega gonga 😉

le_kaj_bodo_pokazali_rezultati

Kaj vse pa sem še razmišljala zadnje dni….

Zakaj  je bilo življenje zame manj zdravo? Zato, ker je bilo razmišljanje o tem, kaj moram in česa ne smem, zelo stresno. Ves čas sem razmišljala samo o tem, česa ne bom jedla. Zakaj  nisem prekinila poskusov z nezdravim prehranjevanjem? Zato, ker sem se navlekla vzorcev še preden sem dojela, kaj pravzaprav to pomeni. Tako je kuhala moja mama, takšna je bila tradicija. Vsa priznanja njeni veličastni kuhinji, smo veselo pohrustali. Niti pomislili nismo, kaj je zdravo. Sebe sem  prepričevala, da kar si ego želi jesti, ne bo prineslo škode! Poslušala sem besede, da sem debela zaradi lenobe. Mama je veliko delala, pa je bila kljub temu okrogla. Torej je resnica nekje drugje?!  Zdaj spet razmišljam o tem kaj bom jedla! Hrana, ki jo uživam, veliko beljakovin in veliko zelenjave, ni slaba, le te živalske beljakovine so mi včasih »dosadne«…..(kadar imam tak dan, bi najraje jedla samo zelenjavo in sadje), pa ne gre! Počasi način prehrane leze v vse pore družine. Krompirja in ostalih škrobov (špagetov, makaronov, farfal….)se izogibamo. Ostali si še vedno privoščijo kakšne sladkarije (celo kremšnita je ostala za?…?), sama čisto male slaščice, v obliki sadja.  Poskušam slediti svoji notranjosti, svojim občutkom, sebi…   p o s k u š a m! Vsak dan bolj!

Trening poteka po načrtu. Aerobne in anaerobne vaje se dnevno izmenjujejo. Res so lažje, kakšen dan pa tudi težje (kakor pravi Barbara, zato, ker jih bolj pravilno naredimo)!  Danes me čaka še drugi del. Sicer nimam volje, kjer je glava polna raznoraznih informacij, ampak mislim, da jih bom vseeno naredila!

Ni poti nazaj, ker je preteklost že mimo, velja le pogled naprej! Tudi to sem se naučila od Barbare – ni negativnih misli! Ker nas hitro speljejo nazaj, na stara pota.

Dejstvo je, da  zdaj delam za svojo notranjo in zunanjo lepoto?  Pulim plevel, ki se je tekom let razrastel v notranjosti, dajem več energije svoji zunanjosti.  Vem, da morata biti obe usklajeni!? Da bo lahko notranjost prelila zunanjost in zunanjost poljubila notranjost. Še bom kopala po rudniku, ker vem da se v globini mene skrivajo neizmerne moči, (pa tudi črne luknje)!

Osemindvajset dni je že za menoj. Poglabljam se vase, iščem korenine svojih zmot in »zablod«. Hrana je postala rutina, mala navada??!? Poizkušam z raznovrstno zelenjavno kuharijo.  Res mi jemlje več časa v glavi, ker so potrebne priprave, se pa zato spreminjam (upam), jaz in vsi okoli mene. Živimo bolj zdrav način življenja. Več ali manj z zelenjavo in vadbo?!!? Že dolgo ni v kuhinji več belega sladkorja, bele moke. Belo sol je zamenjala ayurvedska, maščobe nadoknadimo z olivnim oljem, ghee-jem in kokosovo maščabo (ki tako lepo diši). Slaščice smo(so) se začele  pripravljati s kokosovim sladkorjem, melaso, oreščki, suhim sadjem (še ne vedno, a smo na poti).

Zdaj razmišljam-o kaj bom-o dali vase in  potlej nase.

Morda spomladi pričnem celo s tekom. Optimistično! Da,da,da… (Naj iluzija nikoli ne zbledi!)

—-

Klikni za celoten Pomeol Blog.



Pomeol Blog.
——

Mira nam sporoča…

zivljenje_si_krojimo_sami

Zame je življenje kot potovanje. Potovanje na tisoč strani, potovanje po tisočerih poteh. Včasih veselo, žalostno, smešno, radostno, utrujajoče, zabavno….Vsak po svoje hodimo  po ravnih, širokih, dolgih, ozkih, strmih, kozjih, ovinkastih, vzpenjajočih, kamnitih, blatnih… asfaltiranih.  Po ravninah, hribinah, vzpetinah, navkreber, v zavojih, po uhojenih ali novih,  vedno naprej, kot reka, ki nikdar več ne oblizne istih bregov.

Vsak sam se odloči katero bo izbral, kako strmo se bo vzpenjal, kako dolgo bo hodil, kdaj, kaj bo na poti spoznal, kako težak tovor bo nosil, kje in kdaj ga bo odloži……..

Skozi življenje nosim svoj kovček. Zaradi teže ga prelagam iz ene roke v drugo. Večkrat ga utrujena odložim kraj poti, da si na njem odpočijem.  Ne vidim v njegovo notranjost,  a si domišjam,  da nekaj  vem o njegovi  vsebini.  Tipam po zaprašenih koščkih razmetane vsebine, da bi me spomnili… V temi stvari niso takšne, kot se zde na pogled. Šele ko jih s prsti zaznam si lahko iz njih sestavim – ustvarim novo sliko, in svet postane bolj zanesljiv. Počutim se bolj domače. Zadržim se ob njih,  objamem jih…

Včasih pa se odločim da ga prav počasi odprem in stresem iz njega, kar ne sodi več vanj. Natančno pogledam, da bi si  ponovno vtisnila v spomin – da ne bi pozabila – da nikoli več ne bi zašla v kovček. Vsi enkrat pridemo na cilj.  Nihče ni prvi in nihče ni zadnji. Eni prej, eni kasneje, eni bogatejši, drugi malo manj, a vsi pridemo na cilj. Hujšanje res ni enostavno. Mnogo poti sem obšla, mnogo jih še bom, in nekoč bom prišla do konca.

 

Tone Pavček

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca

Spomladi do rožne cvetice,

poleti do zrele pšenice,

jeseni do polne police,

pozimi do snežne kraljice,

v knjigi do zadnje vrstice,

v življenju do prave resnice,

v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič ne drugič

do krova in pravega kova

poskusi:

vnovič

in zopet

in znova.

—-

Klikni za celoten Pomeol Blog.


pocutim_se_dobro.jpg

Pomeol Blog.
——

Kako le misliš, da vse veš. Da si že vse slišala, vse prebrala in vse vzela na znanje. Pa si res? Kako je potem to, da vsakič ko se slišiva ugotoviš, da je še vedno več kot dovolj prostora za spremembe in izboljšanja? Eno je vedeti, drugo pa to znanje uporabljati in ga živeti. In ne, ne moreš vedeti vsega. Vsaj ne točno tisto kar ravno tisti trenutek potrebuješ. Večino se spomneš ko je že mimo oziroma si že naredila kot si pač mislila tisti trenutek, da bo najbolje.

Gospa Mira nam je zapisala:

Klepet z Barbaro, tedenski pregled prehranskih in fizičnih aktivnosti.

Kako hvaležna sem ji, da ne pritiska, ne sili, ne prehiteva, ker čuti moje telo. V vseh teh letih odkar se ukvarja z pravilnim prehranjevanjem okroglih trebuščkov, si je nabrala preveč modrosti, da ne bi začutila kam kdo spada in kje so njegove meje. Ve, čuti, da delam po najboljših močeh in me zato tudi podpira.  H v a l a !

Moja željo po zamenjavi jedilnika  je utemeljila z dejstvom, da je res, da vedno jemo »eno in isto«, kar počne tudi sama (tako ne moreš kiksniti). Tudi prej smo se prehranjevali enako, vendar si nismo beležili in si nismo tako zelo predstavljali vseh sestavin, kot si jih sedaj.  Ko globoko premislim, je res. Spomladi smo pričeli s prvimi jabolki, pa korenjem, torej zelenjavnimi juhami, paradižnikom, lubenicami…ki nam jih je narava ponudila v obilici, v zimskem času pa s kolinami, zeljem in repo. Jedilnik se je tedensko izmenjaval, prav tako, kakor se sedaj.  Torej trditev, da jemo vedno eno in isto, stoji na trdnih temeljih.

vnaprej_pripravljeni_obroki

Da si poenostaviš kuhanje, si obroke pripravi enkrat na dan, ali zjutraj ali zvečer, ali za več dni in jih shrani v primerne posode. Le solate si pripravljaj sveže, da ne bodo izgubljale vitaminov. Sicer se bo res zgodilo, da se boš preveč ukvarjala s kuhinjo. Telesu je tako ali tako vseeno ali dobi toplo, mrzlo, hrano, (delo človeške percepcije) kakorkoli, le da dobi energijo, ki jo potrebuje za delo.

Še nekajkrat je poudarila, pij vodo! Zakaj mi toliko poudarja! Zakaj vodo! Saj pijem čaje, veliko čajev!  In to iz filter vrečk, ne domačih. Ha, ravnokar sem prebrala, pogooglala, kako so tudi vrečke obeljene s kemičnimi preparati, čaji iz daljnih dežel pa vsebujejo več pesticidov, s katerimi so jih obdelali, kot je dovoljeno. Najhujši pa je aflatoksin. Kriza!  Barbara dodaja, da imajo še eno slabo lastnost, da zelo, zelo radi obarvajo bele! zobe. Kar poizkusi, boš videla, sama sem že! Tako da vseeno raje priporočam vodo! Ker velikokrat zavonjam  klor v našem ljubljanskem biseru, jo bom spuščala v informiran kozarec! Tako naj bo!

poskrbimo_za_zobke

Pomanjkanje časa! Čas, ki si ga vzamete zase, bo vaš čas, za daljše obdobje. Danes samo pet  minut manj za vnučko, jutri trideset let za vnučko. Gledati je treba pozitivno, na daleč, ker vlagamo energijo vasa na dolgi rok.  Ne vidimo zgarane babice, ki vnučki v najboljkritičnih letih ne bo več kos.

Danes je bile pa zelo boleča tale moja vadba!  Seveda, ker je bila zadaj palica! Tudi če si ego in podzavest tega ne priznata, je le nekaj resnice v njej!

Še vedno ne zmorem delati sklec – moških, ker bi sicer padla na nos, pa delam ženske. V rokah ni moči, ker dosti manj migajo, kot noge, saj iz dneva vdan nosijo težo, maso. In večje ko je telo, več dela imajo, več energije pokurijo. Zato v rokah nimaš moči. Če bi hodila po rokah, bi bilo pač obratno! Delaj sklece ob pultu!  P r a v i l n o !

tezavnostne_stopnje_sklec

Pri vajah imej mišice vedno napete. Začuti mišice, ko dvigaš medenico, četudi se manj dvigneš od tal. P o m e m b n o   je, da začutiš mišice kako delajo.

Ko delaš trebušnjake, napni mišice, ne usloči hrbtenice, da pod njo nastane prazen prostor. Pritisni jo ob tla, malce privzdivgni boke-obrni proti sebi, roke pa imej usmerjene proti stropu. Tudi pogled  usmeri v strop. Občuti trebušne in prsne mišice. Če jih boš opravila pravilno, jih ne bo potrebno narediti več od  predpisanega.

Tudi ko dvigaš boke, ne padaj na tla, kot da se boš ravnokar raztreščila, temveč se samo rahlo dotakni, in ponovno dvigni.

Zato, naredi vse vaje kot je napisano, raje kakšno manj, zato pa tiste  p r a v i l n o! Lahko en sklop narediš dopoldan, druga dva popoldan.

Bolj zdravo ko boš jedla, bolje boš hujšala, več (ne samo 1-2litra) kot boš pila, bolje boš hujšala, bolje ko boš trenirala, lepšo obliko telesa boš imela, bolj zdrava boš in bolj fit!

Zvečer me čakata še dve ponovitvi.

Je nesmiselno obupavati, ko je potreben samo premik v mislih.

Pomeolovec Matej pa kratko in jedernato sporoča:

Vzunaj je vse ledeno in mraz. Doma pa smo kljub temu, da smo brez elektrike, zahvaljujoč kaminu na toplem. In če je motivacija prava in so cilji postavljeni. Potem je rening opravljen tudi ob svečah, če je treba.

 trening_ob_svecah_ce_je_volja

 

—-
Klikni za celoten Pomeol Blog.


EGO.jpg

Pomeol Blog.
——

Ego me še opominja, meri in prepričuje, se upira spremembi.

Ego

Vem,da je razumevanje  v z r o k a debelosti tisto, kar me vodi naprej. Zdi se mi da sem že dolgo na poti ???? na spremenjenem načinu življenja. Sama ga še nisem čisto ponotranjila?!? Nikoli se nisem želela ukvarjati s kuharijo več kot je potrebno, zdaj kuham trikrat na dan! Vmes pospravi, operi, teci k mami,vzemi vnučko, pripravi, odidi, telefoniraj…..To mi gre nemalokrat na živce, ker mi krade čas, za vse tiste stvari, ki jih rada delam, a mi ga zmanjkuje?!

Ko me je ego takole premetaval in butal ob skale, sem prejela naslednje sporočilo!

Naključje? Ne, naključij ni v življenju, vse je na ključ? Torej ob pravem času.

»Ali in kje boste dobili čas, se sprašuješ? V tistem trenutku, ko se boš odločila in ko boš pripravljena sama v sebi, s tistim trenutkom, se bo pojavil tudi čas. Pojavili se bodo ljudje in pojavil se bo denar. Kje so ovire? V tvoji glavi, v tvoji veri. Mojster zaupa in Mojster je vedno kakor mali otrok. Ne sprašuje vnaprej, ne dvomi v naprej. Vedno v vsakem trenutku brezpogojno zaupa v Božanstvo v sebi, zaupa v Vodstvo, ki je vedno tukaj in vedno z njim

Poslovi se od starega! Bodi sproščena tudi v podzavesti, saj je to raven, kjer vse postane zapleteno, jasno. 

In tak Mojster si lahko tudi ti.«

Vem, da se zrelosti se ne morem izogniti, ampak jo sprejeti kot del procesa, opuščanja nižjih plati ega in počasnega prehajanja na zrelejši ego, tisti ego, ki razume stvari brez nadzornega sistema. Tistega ega, ki bi   p r e p r e č i l  opuščanje starega in ki bi mi omogočal sprejemanje novega, kot nečesa zanimivega!

Nova jaz…Pomeolovka Mira!

—-
Klikni za celoten Pomeol Blog.


sem_ali_tja.jpg

Pomeol Blog.
——

Želje so eno, resničnost pa povsem nekaj drugega. Biti moramo resnično dovolj motivirani, da nam lahko uspe si sami uresičiti želje. V povezavi s hujšanjem pa je lahko to še toliko bolj naporno. Zakaj? Ker nam nihče ne more izponiti želje namesto nas. Mi moramo biti tisti, ki delamo na tem, da se nam uresničujejo sanje. In pri vsakem koraku se odločamo v katero smer bomo šli. Poišite si razloge zakaj bi šli v smer k uresničitvi želja, pa boste lahkotneje stopali v pravo smer. Naša Pomeolovka Mira tudi iz koraka v korak spoznava da ima vedno dve možnosti na voljo. In zaenkrat vsakokrat najde dovolj razlogov, da stopa vedno bližje svojim sanjam in željam.

Preberimo si nekaj njenih besed.

Pomeolovka Mira pravi:

Naredila sem  en korak na poti, ki pelje v izpolnitev  ene želje. Prvi korak je bil najtežji, zdaj sem že malo in, in je lažje. Odziv telesa je presenetljiv. Pridobivam na kondiciji, vaje naredim laže. Nič več ne hlastam za sladko hrano. Nič več ne pojem polne vrečke oreščkov, temveč si jih privoščim kot češnjo na tortici.  Nič več se ne tolažim s sladkarijami, saj so obroki, ki jih pojem dovolj. In veliko pijem!

Tudi če mi vadba ni vedno v užitek, sem se zavedam, da imam na voljo vedno dve izbiri.

sem_ali_tja

 Vso uro sem veselo poganjala kolo in v mislih premlevala, da je v tem  stresnem času  pravi balzam za naša življenja, polna bolečine, stresa in tekmovalnosti pogled na nekaj lepega. Umetnost vedno teži k lepoti, zato nam lahko povrne izgubljene sanje, vedrino. Galerije dajo zavetje za prebujene duše, ki vidijo kako svet drvi v nesmisel in norost. Prek iskanja lepote najdejo odgovore,  ki izvirajo iz potrebe po resnici, in nekaj človeške topline, ki izvira iz potrebe po tem da ljubimo.

Gabrijel Stupica, v Moderni galeriji z lastnimi portreti razkriva sebe, sama s pisanjem razkrivam svojo notranjost preko modernega medija.  Verjamem, da tako kot  je v slikarjevem obdobju  nastala prelomna  slika Flora, in je najavila novo, »svetlo obdobje« v njegovem razvoju,  tudi sama stopam v ta čas. 

FLORA

Malenkosti lahko spremenijo dan. Da je bil moj danes lepši, polnejši in poseben, sem si izpolnila eno željo.

—-
Klikni za celoten Pomeol Blog.


zapisuj_zapomni.jpg

Pomeol Blog.
——

V torek sva imeli z Pomeolovko Miro svetovanje preko Skypa. Gospa je kot vsak moj varovanec absorbirala vse informacije kot otrok in postavljala vprašanja, ki se vsakemu pojavljajo na poti do boljšega, bolj zdravega življenja. Preberite si nekaj utrinkov 😀

 zapisuj_zapomni

Hitro moram zapisati, kar sva se zmenili z osebno trenerko Barbaro, ker smo pač v teh letih, ko velikokrat kaj pozabimo, pa so zato izumili papir, ne računalnik!

1. Premalo ješ…

Osebna trenerka je povdarila….Ker imaš intenzivni trening je treba jesti več, sicer se lahko ponovno pojavijo glavoboli. Vsaj 4 obroke,  5 obrokov.  Kavica ni obrok, naj bo samo poleg, kot čisti užitek, za crkljanje, za piko na i. Poizkusi dodatne obroke, po načelu: beljakovine, maščobe, zelenjava in še kak sadež, če v trebuščku še najdeš prostor. Najej se, in ne drži se kot pijanec plota časovnih omejitev! Jej, ko si lačna, sicer se lahko zgodi, kaj že? – da ne boš hujšala, ali pa se ti bodo po koncu akcije kilogramčki kar sami ‘nalovdali’ nazaj.

yoYo_efekt

2.Več jesti! Pij! 

Juhe so tudi zaželjene, tudi goveja. Za ostale z rezanci, zate čista juha, pa velikkkkkooooooo zelenjave lahko vsebuje. Zelo pomembna je tudi voda, zato zapiši tudi koliko jo popiješ pred, med in po treningu pravi osebna trenerka. Pa še kakšno fotka tvojih obrokov bi prišla prav! Ja bom, samo pri tem sem malo takooo počasna, kot tista zgodba o steklem polžu, ki se odpravlja v Višnjo Goro.

Goveja juha

3. Treninge si lahko razporediš…

Tudi treninge si lahko prirediš, dvakrat zjutraj, enkrat zvečer. Ali pa obrni… zjutraj trening, zvečer tibetanci in vaje za hrbtenico. Morda  te lahko kdo slika pri treningu, predlaga osebna trenerka! Haloooo!

zjutraj_zvecer_vadba

Ampak, ne nekoč, bom, ker je osebna trenerka Barbara tudi prijazna! Zahtevna, vendar na zelo prijazen način. Če nekaj dobiš, moraš vedeti, da ni nikoli zastonj. Zastonj? Vse je energija! Vse energije na tem svetu pa se vračajo iz izvora? Kar daš, to dobiš! In če seješ dobro, si prijazen in ljubezniv, pride pomnožena energija nazaj. Če seješ slabo in manipuliraš, tudi! Zato????

Izmenjujmo energije, da se uravnovesijo, uravnotežijo!

 

p.s.

Grem v tretji krog vaj. Ugotovila sem, da je bolje imeti nekaj v trebuščku, kakor na trebuščku, ker so potem vaje lažje. Premagala sem jih!  U s p e š n o  in z malo manj truda!

—-

Klikni za celoten Pomeol Blog.


hujsam_ze_11_dni.jpg

Pomeol Blog.
——

Gospa Mira skoraj vsak dan njene preobrazbe deli z nami njene misli, občutja in spoznanja, ki jih zazanava. Preko pisanja tega dnevnika še bolje spoznava nove stvari, nove občutke, bolje razume kaj vse se dogaja v procesu hujšanja.

...v petek:

Ne morem biti nič drugega kot ostali, delček nečesa, enakovredna v dogajanju z ostalimi, ki se ukvarjamo s preobrazbo. Ker je bil preobrat energij pri meni malo kasnejši je bil morda zame zagon malo težji. Tako je bilo sprva videti. Saj ni važno kdaj začneš. Spremembe se sedaj odvijajo z veliko hitrostjo. 11 dni je že za menoj. Veliko in malo!?

hujsam_ze_11_dni

Ko sem z zadnjimi atomi  delala vaje, sem se spraševala:  Ali mi je  takšen napor potreben! Ali bom zmogla še enkrat, pa še enkrat, pa še enkrat…! Pa saj sem zmogla, saj se nisem predala, dokončala sem. Tresoča sem odšla v kopalnico. Pogled na golo telo mi je odkril, kjer so še skrite zaloge, ki jih bo treba uravnovesiti. Na pravi poti sem, trudim se, pa še sama sem si izbrala takšno pot!

Ne obupaj, saj se bližaš cilju, z vsakim milimetrom, četudi malo boli. Ne obupuj, ne predaj svoje moči! Zmoreš!Tedaj sem se zavedala, da sem zadovoljna, da sem danes spet nekaj naredila, zase!

Vse je tukaj in vse je zdaj! Mentalno poskušam sprejeti situacijo takšno kakršna je, kakršna sem. Poskušam brez jamranja, če se le da!  Grem po svoji poti in vzamem toliko kot v tem trenutku zmorem! Polna upanja, ko pa mi um ponuja tudi drugo pot, pa…? Dvomljiva. Kaj če bom padla, se bom znala pobrati, sprejeti poraz pred seboj in predvsem pred drugimi?

Kamor usmerjaš misel, tam se udejani. Torej, ni dobro negativno razmišljati (slišim glas osebne trenerke Barbare)!

Dam si spodbudo: Jaz sem kreator, ne moj um!

Kako lahko je danes to napisati ali reči, medtem ko saboterji delajo! Pa ne da bi obupala, samo razmišljam! Ja, res ni lahko tole hujšanje! Čisto nič mi všeč tale beseda, slabo zveni, kot hujše-je.

 

…v soboto: Skodelica kave

 skodelica_kave_za_dvig_energije

Vsak po svoje dojemamo ta svet, vsak po svoje ga vidimo in oblikujemo.  Predavanja, v rojstnem kraju našega slavnega pisatelja Ivana, na Vrhniki. Gibanje?! Sedenje na stolu in prelaganje ene noge na drugo, ter sprejemanje informacij v ušesne troblje. Vmes kosilo, ki ni bilo v skladu z mojim načrtom. Sami škrobi in osladkana kava. Privoščila sem si lahko le nekaj listov motovilca in hudo smrdljivo klorirano vodo. Ker se nisem prej pripravila in v žep stisnila vsa nekaj oreščkov, sem do 15 ure ostala tako rekoč brez hrane. Pa saj je telo niti ni zahtevalo. Ampak red je red!  Doma zamaknjeno kosilo po načrtu!

In trening. Naporno!? (cankarjevsko!!!!)Da?! Druga ponovitev je vedno počasnejša od prve, vendar jo premagujem, saj imam že več kondicije. Za nagrado pa SKODELICA KAVE, odlične in nesladkane, z obilico informirane vode, od katere so vrhničani oddaljeni še nekaj svetlobnih let.

Moja sprememba, se uresničuje tudi tako, da svoje misli, sporočila, prenašam še vam. Tako jih tudi sama bolj dojamem in sprejmem, kar je veliko globlje in bolj resnično, bolj moje.  Že dolgo je, kar sem bila trlica.  Zato sem si zdaj to podobo vtisnila v spomin, svojo sliko vitkosti pa prilepila na stekleni informirani vrč iz katerega pijem boljšo vodo. Od slike se odbija svetloba nazaj v vodo in……(to vam povem naslednjič, ali pa poskušajte uganiti sami)????  Barbara pravi, da vizualizirajmo svojo končno podobo. Pomaga, ….da!? 

Tudi moj zaveznik »um« me danes  podpira v samozavesti, optimizmu, prizemljenosti, ustvarjanju stabilnosti. Staro počasi izgoreva, daje prostor novemu. Hura, nisem od povedala do sedaj! Pravzaprav mi gre danes kar dobro! Torej, totalno čiščenje do temeljev?!

Um mi pravi:

Očisti svojo notranjost in okolico.

Odstrani vse kar ti ne služi več.

Ne kopiči, saj tako kopičiš postane energije.

Ne oklepaj se stvari, ki ti ne služijo več z izgovori » Mogoče še kdaj prav pride«.

Podari ali prodaj česar ne potrebuješ za simbolično nagrado.

Zaupaj vase, izhajaj iz sebe.

zaupaj_vase

 Ja, ja pa še  p o n o t r a n j e n j e, ne samo pisati! Ja pisati je lahko, ponotranjiti pa je teže!!!!

Zvečer me čaka še preostanek kosila. Njam…… Pa je dan skoraj popoln!  Jutri, ne kar danes zvečer,  pošljem osebni trenerki Barbari svoj tedenski jedilnik,  »čvekarijo«, ki jo bo  najbrž malce presejala, tako prebere,  da predelava kar je pomembno in poda kašne nove smernice, ali kakorkoli. Ker sem našla svoje skype ime, se bova lahko pogovorili na nov način.

—-

Klikni za celoten Pomeol Blog.


ne_mores_se_nic_novega_nauciti_ce_ze_ves_vse.jpg

Pomeol Blog.
——

Dandanes se že takorekoč utapljaš v poplavi informacij na temo hujšanja. In popolnoma razumljiva je reakcija, ki jo zelo pogosto slišim ”Jaz to že vse vem!”. Skoraj vedno pa lahko dodam poleg tega stavka še ”Samo še te ne, zakaj imam preveč kilogramov!”. Še enkrat vam polagam na srce…hujšanje ni nekaj tako presprostega kot nekaj za na kruh namazat. Hujšanje je težko, naporno in pri vsakem posamezniku se telo na to odziva drugače. Najbolj vesela sem, kadar me moji varovanci resnično samo poslušajo in se na vse pretege trudijo narediti vse kar jim rečem, da bi bilo za njih dobro, da bodo le tako dosegli svoje želje in svoje cilje. Kajti le takrat imajo fenomenalne rezultate. Včasih sem še jaz presenečena nad rezultati. In vedno ter vsakič posebej se veselim kakršnegakoli rezultata z njimi.

ne_mores_se_nic_novega_nauciti_ce_ze_ves_vse

Da se pa sedaj vrnem nazaj na naše Pomeolovce, ki moram priznati, jim gre več kot odlično. Res, da imajo vsak svoje izzive in kot lahko spremljate, vsak se jih loteva po svoje. Seveda pa jim priskočimo na pomoč takrat, ko nas potrebujejo.

Pomeolovka Mira nam sporoča:

Spet glavobol-migrena. Že drugi v desetih dneh. Zakaj osebna trenerka? Kaj ti želi sporočiti! Siri, ki so lahko povzročitelji, so izločeni, čokolada tudi, riba, sprememba vremena, psiha? Glede na to, da so se oglasile tudi kosti, morda res? Skupek vsega? Možganom manjka sladkor?

Od kar sem v programu nisem uživala sladkorja, le nekaj malega v sadju. Možgani – podzavest,  zopet kličejo po njem.

Tudi dihanje ne prežene glavobola, vaj za hrbtenico ne morem narediti. Vode,vode, hitro, dehidrirana si! Pa saj sem zvečer popila »hektoliter« čaja! Vodo z limono! Ja, nato pa dobro staro zdravilo naših babic, črno kavo z limono!

Če sem do sedaj mislila da nekaj vem, je prišlo spoznanje, da nič ne vem.

Poslušaj sebe, poslušaj sebe! Začela sem slediti svojim občutkom in brez slabe vesti možganom dodala  ž e l j e n o – sladkor – kaki. Presenečenje! Eureka! In res se vrti! Ni mi bilo treba poseči po analgetikih.

Osebna trenerka Barbara povdarja, da moram jesti popolne obroke. To me je opomnilo, da sem prevečkrat izločila sadje.

Kljub vsemu, da se je prejšnje dni po kolkih in kolenih plazila bolečina, je večinoma popustila, tako da sem lahko naredila tudi tibetance. Zvečer me čaka še podvojitev vaj. Pridobivam na kondiciji, lahko opravim več z manj napora. Vem, da jih bom naredila, potem grem lahko na »češnjev vrt«!

Kyoto

Pred leti je bila sladka kava navada. Zdaj je že dolgo navada, kava brez sladkorja, z malo kokosovega mleka. Spomnim se mame, ki je kuhala čaje z veliko sladkorja, veliko limone, da smo ga otroci raje pili. Kakšna napaka! Nikoli se nisem navadila piti čajev, sovražila sem tudi namakanje vrečk, precejanje, itd. Sedaj jih pijem-o, namakam-o, odcejam-o…Doma imamo pravo pripravljalnico čajev. Češnjev cvet je tako aromantičen zeleni čaj, čisto za ženske. (Tudi moški se smete pocrkljati z njim!)

Še danes zvečer grem na Japonsko, med dišeče bledo-rožnate češnjeve cvetove. Bivšo prestolnico Kyoto, kjer po uličicah še vedno coklajo v umetelno izvezeno svilo odete maiko (učenka tradicionalnih japonskih veščin, glasbe, petja, plesa….). Z belimi obrazi in cinobrasto rdeče našobljenimi ustnicami drobencljajo po kamnitih tlakovcih na poti v spremembo, v geiko – gejšo (umetnico v tradicionalnih japonskih veščinah) .

maiko

In zopet je pot usmerjena k preobrazbi.

—-

Klikni za celoten Pomeol Blog.


MirariM_metulj_preobrazba.jpg


Pomeol Blog.
——

Pomeolovka Mira zatrjuje:

Vse, kar se ti zgodi, se zgodi z namenom! V tebi želi prebuditi spomin na tvoje resnično bistvo!

Koliko resnice je v teh besedah! Osebna trenerka mi je to velikokrat povadarila.  Kamor usmeriš energijo, tja pride!  Še sama ne vem, tako nenavadno se je vse skupaj začelo. Preprosto vprašanje, poslana misel, in odgovor v pretanjeni obliki. Nisem verjela, da je mogoče, da se bo zgodilo, a danes  je za menoj  že prvi teden! Hura!

Čeprav možgani včasih s kakšno mislijo zasabotirajo, grem naprej! Novodobna novotarija skype mi je zagrenila povezavo, ker je še ne obvladujem, kar pa ne pomeni, da je nekoč ne bom, in to dobro! Sva se znašli pa na telefonu.

online_svetovanje_telefon

Če je v mojem umu  še težko povezovati napor z vitkostjo telesa, mi je osebna trenerka Barbara razblinila vse dvome, ker pripoveduje s tako lahkotnostjo, kot je najbrž lahka tudi sama.

Navade bom  še ponotranjila, z vztrajnostjo, naporom (ki sem ga »hotela«  malce zaobiti, ker  boli… ) »Ste »zafuranci«, zaležanci, ki se vam ne da nič narediti zase, da bi prešli med »elito?!«. Raje bi ostali lenuhi!« je nekoč govoril Rugelj zasvojenim z alkoholom.  Grobe besede, a sem se jih zapomnila. Ne vem  sicer ali je prav, da v meni vzbujajo občutke krivde, sem se pa zato zmigala.  Tudi osebna trenerka svetuje, da se naporu ne raje ne izgibamo. Kar daš, to tudi dobiš. Nič ne pride samo od sebe.  Vem, da moje telo za prilagoditev še potebuje čas,  čeprav je že sprejelo nekaj novih pogojev.

Zaradi nje bom zvečer lažje podvojila vaje.

na_treningu_daj_vse_od_sebe

Pogovor je  vzel nekaj  takooooo natempiranega časa, da ga je zmanjkalo za tibetance!  Oho, ne, ne, ….če bom popuščala, bom polagoma zvodenela, ne smem si tega dovoliti! Je kričalo v meni!  In ….zavrtela sem se kar v svoji  »delavnici«,  med svojimi platni, da so se moja  metuljasta krila pomešala  v vse mogoče barvne-svetlobe. Mogoče bo  nova zabava botrovala kakšni novi inspiraciji? Ha, spet sem našla luknjo in nov način, da delu dodam drugačno vsebino.

Čutim razliko, čutim, čeprav se ne tehtam, čutim, kako Me preplavlja občutek zadovoljstva, veselja, kričanja iz dna duše.  Življenje je pač namenjeno obujanju pozabljenih delov moje duše, ali ne!

Vsak dan sem se tlačila v preozke obleke, ker so se zaradi pranja skrčile!?  Vidim  s p r e m e m b o!  Nisem več nosečnica v devetem mesecu. Polagoma trebuh  izgublja svojo izboklino in se pomika v svoj naravni – pravi – zdravi položaj.

O, kako je dober občutek, da mi ga ni treba tako zelo skrivati!  Vse se da, samo začeti je treba in malo volje.

Kot gosenica lezem iz svoje bube. Sem na poti preobrazbe.  Za nagrado, na koncu dobim še KRILA in poletim!

Takole gre zgodba: gosenica se nenasitno nažira in pri tem dela škodo, dokler se končno vsa nažrta in debela ne umiri, obvisi z vejice in zabubi. Ko po nekaj tednih ali mesecih kokon končno poči, se iz njega izvije metulj – bitje tako drugačno od požrešne, debele in grde gosenice, da je to težko dojemljivo. Procesu se reče popolna preobrazba ali metamorfoza (grško μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) – sprememba + μορφή (morfe) – oblika ). Kaj se v resnici dogaja v zapredku v tednih ali mesecih, ko v kokonu poteka metamorfoza? Sklepali bi, da se gosenica v tem času postopoma spreminja v metulja. Nak, ne drži, resnica je veliko bolj fantastična, na meji še predstavljivega. In niti ne dolgo znana, dognanja so objavili šele leta 2002.

Prvi del zgodbe o goseničini preobrazbi drži: gosenica se umiri in zabubi. A potem je vse drugače … v speči gosenici se začnejo dogajati čudne stvari. V njej se iz nič začnejo pojavljati čudne celice, znanstveniki so jih poimenovali „imaginal cells“ (namišljene celice). Sprva jih je le nekaj, goseničin imunski sistem prepozna vsiljivce in jih uniči. Potem jih nastaja čedalje več, čedalje hitreje, goseničin imunski sistem jih še vedno napada in uničuje, a se celice ne dajo. Končno jih je toliko, da se začnejo združevati v skupke, tvoriti nova tkiva, organe … Celice, iz katerih je nekoč bila sestavljena gosenica, se razpustijo v neprepoznavno gmoto, s katero se hranijo celice, iz katerih nastaja novo bitje – metulj. Končno je preobrazba dokončana, buba poči in iz nje se izvije metulj. Znanstveniki so ugotovili, da je metuljev genom povsem različen od goseničinega, torej gre za dve popolnoma različni bitji. Metuljev genom spi v gosenici, dokler ne napoči trenutek, ko se lahko in mora zbuditi. Tako je že od pradavnih evolucijskih časov. V bubo gre eno, iz njega povsem drugo bitje … fantastična zgodba.

Del goseničinega spomina se ohrani v metulju – a le na čase ne dolgo pred začetkom metamorfoze. Bolj oddaljeni spomini so izgubljeni za vedno.

Antičnim Grkom je metulj predstavljal simbol ponovnega rojstva in vstajenja; za metulja in dušo so imeli isto besedo: psiha. Za Azteke je bil metulj simbol duše, ki se je osvobodila telesa, Irci v belih metuljih vidijo duše umrlih otrok.

Zgodba o metamorfozi in imaginalnih celicah veljala tudi za ljudi. O preobrazbi iz škodljivca v dušo. O celicah, ki se pojavijo od nikoder, z neustavljivo voljo, da se razvijejo v novo bitje.

Kako lepa zgodba! Smo  metulji, preobražamo se, silno!  Lp MirariM

MirariM_metulj_preobrazba

—-

Klikni za celoten Pomeol Blog.