vaje-za-vec-energije.jpg

Nova športna oblačila so moj motivator, da lažje vztrajam. Pa se vseeno dostikrat pogovarjam s trenerko, ali so res nujno potrebna. Kot že veste sem že nekaj časa nazaj imela približno iste kilogram kot jih imam sedaj. Zakaj za vraga rabim zdaj druga oblačila? En izmed zanimivih odgovorov, ki pa verjamem da je eden in edini možen, je ta da je v starih oblačilih stara energija, ki pa ni dovolj, da bi me motivirala ta trenutek. S časom se tudi sami spremenimo, razširimo si obzorja razmišljanja in stvari, ki so stare so izstrošene, čeprav so še vedno cele in lepe in lepih barv in enkrat so nam morale biti všeč, da smo jih kupili.

pajkice-za-trening

Tako da sedaj sem ponosna lastnica novih dvojih pajkic, trenerke na patent (katerega modela nikoli do sedaj nisem bila ‘’fan’’) in dvojih kratkih hlač, ki bodo šle z menoj na morje z mojimi ‘novimi’ nogami in še enih tričetrt hlač/trenerke/pajkic na patent. Aja pa seveda treh novih športnih majčk, ki se mi lepo prilegajo na mojo novo nastajajoča se postavo. Nič me ne tišči, nič me ne veže in vse lepo stoji. Tako, da ko se pogledam v ogledalo v teh novih oblačilih vidim lepo in postavno mlado mamico, ki je pridna in pridno upošteva napotke svoje osebne trenerke glede prehrane in treninga ter se njeno telo spreminja v nekaj meni všečnega.

vec-energije

Ste se kdaj vprašale ali je pomembno kaj si bodo drugi mislili kako izgledam ali se samo primerjam z nekom drugim, o katerem itak nimam pojma kdo, kaj in zakaj je tak kot je ali vse to počnete zaradi sebe. Zase lahko rečem, da sem skozi leta opazila razliko. Kot mlada najstnica sem se seveda primerjala z ostalimi sošolkami in slikami iz katalogov in ja je bilo pomembno kaj si druge punce mislijo o omeni, o tem kako izgledam, ter seveda posledično kakšnemu oziroma kateregmu fantu bom bila všeč. Priznam, da ko sem prvič shujšala mi je samozavest skočila nad oblake, takrat sem tudi pustila takratnega fanta in spoznala enga ‘ful’ postavnega, za katerega sem mislila da ni šans da me bo sploh pogledal. No ja tut ta se ni dolg obdržal..hihi..no v glavnem, ko mi je samozavest skočila nad oblake oziroma kot pogovorno rada rečem ‘čez plafon’ sem zamenjala tudi skoraj vso garderobo. In ta mi je dala moči in vztrajnosti, da sem se potem kolikor toliko zadrževala pregreh. No potem ko sem spet bila pred tem da sem ‘morala’ shujšati, lepše napisano želela spet biti postavna, spet sem dobila nove športne copate, pa nove majčke za trenirat. In tako če pogledam nazaj, so me nove stvari načeloma spremljale na vsakem ‘potovanju’ do moje željene postave. No, in tako je tudi sedaj.

napeto-ritko

Saj se zavedam, da niso oblačila tista, ki me brcajo v rit za vsak trening in tlačijo v usta ‘pravo/zdravo’ hrano, ampak je tisti občutek, da mi dajajo moč, da jaz to vse zmorem. Da ko jih oblečem vidim moje telo v drugi luči. Da sem tudi jaz tista, ki dosega rezultate, vidne rezultate. V veliko podporu na tem področju je moje osebna trenerka. Noro na koliko različnih načinov mi je že predstavila procesa hujšanja in vztrajanja. Za vsako še tako neumno vprašanje ima odgovor kaj in zakaj je temu tako.

trenerka-za-fitnes

Tko da, če mi pomaga v omari kakšno novo oblačilo da ostajam na svoji začrtani poti, potem je bil to vreden nakup, upravičen nakup. Sicer pa, a nismo ženske dost po kopitu, da nikol nimamo dovolj
za obleč. Omare polne oblačil, obleči pa nimo nič pametnega.


trenerka-za-trening.jpg

Kot sem ze prejšnjič povedala sem mamica dveh malih sončkov, katerima se posvetim včasih tudi več kot 100%; oziroma si vzameta moje nergije kolikor jima jo dovolim, čeprav ne zelim. In to pomeni, da sem na koncu dneva zelo utrujena, pa nimam kaj pokazati, da sem počela ali naredila. Le veliko sem se igrala z otrokoma. Pa bi marsikdo lahko rekel, sej to ni tako tezko. Ne ni, le ne smeš dovoliti da ti popijejo vso energijo, ki jo imaš. To pa je sploh tezko, če jim dovoliš, čeprav nehote, da si jo vzamejo kolikor si jo pač zelijo. Tako, to povedano me boste zdaj morda lazje razumeli kako funkcioniram glede treningov.

intenziven-trening

Ne, ni mi tezko se spravit trenirat ali pa trening na splošno, če je to v okviru kot sem si ga začrtala na začetku tedna oziroma kot ga ima splaniranega s trenerko. Moj plan je sledeč; ponedeljek, sreda in petek trening z utezmi, torek in četrtek pa cardio. Naj bolj mi ustrezajo trening zjutraj. Se pravi vstanem okoli 6ure zjutraj, pripravim in odpeljem otroka v vrtec in nato sledi trening. Potem sluzba, nato popoldan po tretji uri po otroka v vrtec, malo igre zunaj, sprehod ali če grdo vreme notri ali kakšen obisk do babic in nato večerja ter priprava otrok na spanje okoli sedme zvečer in potem seveda še, ker sem ju razvadila, še sedenje poleg postelje dokler ne zaspita in nato se lahko šele sama zrihtam za spat okoli 9 ure zvečer. Če seveda ne zaspim kar na stolu. To je en tak perfekten dan. Ko pa se zgodijo spremembe kot so recimo kakšni prazniki, izleti ali bolezen mojih otročičkov, pa je moram moj plan prilagoditi. Ena variata, ki mi še nekako znese jo izpeljati brez večje muke, če je recimo ko/če je najmlajši doma, da naredim trening v času ko gre počivat; to je nekje sredi dneva. Imam ravno dovolj časa da odtreniram, se stuširam in potem pripravim obrok zase in potem še za ostale člane moje druzinice. V primeru, ko pa gremo kam, in to da se moramo na pot podati ze zjutraj, se pravi ni časa za jutranji trening, je pa plan da naredim trening ko pridemo nazaj domov. To pa se nikoli ne ve kdaj bo to. To pa mi povzroča ‘’probleme’’. Oziroma lahko rečem, da je to pa kar izziv zame, da imam pozno popoldan oziroma zvečer še toliko energije, da naredim trening. Kako pa ga bom naredila pa je drugo vprašanje. Ampak sem toliko trmasta, da se bom gnala do točke, da bom sama sebe dojemala da sem dala vse od sebe oziroma, da kot pravi moja trenerka, da sem naredila več oziroma boljše kot pa prejšnji trening…je treba napredovat iz treninga v trening, če ne ne moremo pričakovati, da se bo telo odzvalo na način kot bi mi radi. Telo se hitro navadi in vedno išče bliznjice kako bi trening naredilo čim lazje.

shujsam-v-treh-tednih

Tako, da moje rešitev v takem primeru je, da se ze vnaprej dogovorim z mozem, da takoj ko pridemo domov on prevzame večerno nalogo kar se otrok tiče in on poskrbi da sta sita in čista v postelji, jaz pa se posvetim treningu. Noro tezko se spravim narediti trening zvečer. Imam občutek, da sem energijo porabila ze čez dan. Zato mi pomaga tudi zelo glasna muzika, da je čim manj motečih elementov. Amapk kar pa je najboljše; občutek po končanem večernem treningu. Tisto veselo utrujeno stanje, ki ga tezko opišem. Sem vesela in ponosna da sem naredila trening, čeprav sem se z muko spravila v športne copate in oblačila. Ko pa je vsak teden viden tudi rezultat, potem pa si sploh skoraj dobesedno potrepljam na rame, da sem naredila tudi tist trening, ki mi ni najbolj dišal. Moja osebna trenerka seveda sleherno sledi vsemu kar počnem, kaj jem, mojim treningom in ker se seveda tudi pogovarjave kaj vse se dogaja v moji glavi, v mojem vsakdanu, seveda ve tudi za vse tiste dneve ko sem imela izziv narediti trening. In ko mi ona reče, da se ravno v takih primerih pokaze kdo si resnično zeli rezultatov in kdo si jih sploh zasluzi, potem kar zrastem za par centimetrov…tako metaforično povedano.

hitro-hujsanje-pred-poletjem

Veliko mi pomeni, če me trenerka pohvali in tudi ko vidim kako je vesela za moj rezultat sem še toliko bolj pridna in resnično vlozim veliko energije, da sledim vsem njenim napotkom in nasvetom.



Živijo!

Zadnje čase sem ”nekje vmes”. No, jaz bi temu tako rekla. Pravzaprav razmišljam o vsem, o rezultatih za nazaj, hkrati pa še sanjam o tistih za naprej.   A kaj, ko pride tisto obdobje, ko te zopet navade, ki si jih je človek koval vsa ta leta, vlečejo nazaj. In, čeprav bi ta trenutek kdo rekel ” ah, kaj pa to! Če si nekaj močno želiš, narediš vse!”. Ja, saj se strinjam! Drugače se ne bi odločila za spremembo življenja, ampak kljub temu, da si vsak dan znova govoriš in se prepričuješ, da si to želiš bolj kot vse drugo, to – da ti končno uspe in da bi lahko končno zaprl usta tudi tistim, ki nikoli niso verjeli v tvoj uspeh, kdaj pogrneš. In kaj se zgodi? Pogrneš, se kaznuješ, pa zopet zdržiš, pa spet pogrneš, in tako dalje. Začaran krog navad v jekleni srajci, v kateri si živel nekaj mesecev nazaj. Hja, pa le spoznaš, da res ni tako ”u izi”;) Šment!;)

Človek se bi verjetno ( verjetno! ;)) ) vseskozi držal vsega, če bi gledal le nase. Hja, kako preprosto, kajne? A, kaj, ko vstaneš in se že v kopalnici pogledaš v ogledalo, in greš iz svojega sveta in vidiš/bereš, kaj so že nekateri dosegli v dneh mesecih, greš še dalje in se znajdeš na praznovanju, kjer vsi suheci jejo slaščice, pa greš naprej in ti nekateri bombandirajo, kako je priporočljivo, da izgledam na tistem pomembnem nastopu – da bi morala stati v mini krilu ali pa tesni dolgi obleki. Potem se  zaveš, da še tega pač ne moreš….

Ja, ni tako ”u izi”, a ne?!;)

vztrajnost shadow_curl

Ampak, če imaš krasno osebno trenerko, je lažje. Priznam, da imam vedno znova slabo vest, ko včasih Barbaro ”bombandiram” z eno in istim. Pa četudi sva tisto temo obrnili po čez in okrog, pa četudi mi je že vse obrazložila, pa četudi se je tisti trenutek res zdelo, da je vse tako lahko. Ampak, ko ostaneš zopet sam in delaš naprej – spoznaš, da bolj kot se želiš truditi, bolj te vse vleče nazaj. Potem pa zmanjka motivacije, pridejo solze in žalost. In, če sem se kaj naučila tudi v tem, je  to, da sem mislila, da sem lahko še vztrajnejša. Da bo vse šlo gladko. Ampak hja – če sem vztrajna na drugih področjih v življenju, zgleda-da se moram tega tukaj še naučiti. Verjetno zato, ker toliko časa preteče do rezultatov, kakršnih si si zamislil. In,če jih ni – je Sabrina ”down” ;))

Ampak seveda zaključimo pozitivno!;) Kar si zadam, to nekoč tudi uspe. Včasih se tolažim, da verjetno nisem edina, ki se ubada s tem. In vsaka stvar te nekaj nauči. Da le ni tako lahko. In tako ”u izi”, kot bi rekli mladi;) Pravljice pravijo,da če si nekaj močno želiš ( in za to tudi delaš), se nekoč uresniči. Mogoče je tudi ta nauk, da hujšanje ni tako ”u izi” prav tako korak naprej. Tudi to moraš spoznati;)

Vse dobro, naj vam uspe!



Sabrina Blog.

Pozdravljeni!

Pa je tukaj pomlad. Skoraj – ne še čisto uradno (  to bo za moj rojstni dan:D). Sonček sije, kratki rokavi so se že pokazali, z njimi pa tudi kakšen zimski kilogramček ali pa pridno natrenirane mišice. Kakor pri komu. Jaz se še trudim za to zadnje;)

In nadaljujem svojo ”hujšarsko misijo” z Barbaro. Upam,da mi gre dobro – tudi s padci. Čeprav sem smotana -priznam. Čeprav nisem perfekcionist, sem pa res samokritična. To verjetno izvira iz mojega področja delovanja – glasba, novinarstvo. Kjer moraš vedno dati vse od sebe. In tako poskušam delati tudi pri izgubljanju kilogramov. Čeprav včasih ni lahko. Sploh takrat, ko nisem spočita ( kot zadnje čase zaradi natrpanega urnika), pa nastopi utrujenost in z njo povezana lakota in želja po vsem prepovedanem. Tako, da se včasih kar borim. Ampak se ne dam kar tako! Če so padci, pa se skupaj z Barbaro poskušam čimbolje pobrat in iti naprej. In se ne tako hudo ”kaznovati” .

Pravzaprav si do zdaj sama pri sebi nisem ”dovolila” videti kakšne razlike v ogledalu. Ja, čudna sem.  Verjetno tudi za to, ker se pač gledam vsak dan in zaradi tega že kaj ”težko” opazim. Takšni pač smo ljudje. Včasih se celo sami slepimo, da ne vidimo sprememb – samo zato, ker niso še tako ogroomne. Ampak so, v njih pa je trud!

In kaj sledi zdaj. Ko sem se že malo prenehala obremenjevati, kakšna sem videti in da bom že nekoč izgubila tiste tečne kilograme, ki mi ne ležijo le na telesu, pač pa tudi na duši,  so ostali opazili še prej kot pa jaz sama. In to so opazili tisti – ki sploh niso vedeli, da sem se česa takšnega sploh lotila. ” Sabrina, a ti si pa nekam shujšala?…. Ooo Sabrina, tebi pa se že res nekaj pozna!…Ej Sabrina, ravno sem te gledala – a nisi nekaj shujšala?”… In potem se sama sebe vprašam ”A res? A sem res?… Ja mogoče pa le res malce. Mogoče se mi res že kaj vidi malega”. Pa se včeraj odpravljam na televizijsko snemanje in oblečem NOVE hlače, ki sem jih kupila kakšna dva tedna nazaj. In kaj opazim – prav visele so mi vsepovsod! Kot bi imela rito in vse skupaj v žaklju ( ki je lep in moden: D)… In to nove hlače!…. Ooo Sabrina. Pa je res nekaj! 😉

estrogen-hardworking-hormone shadow_curl

Pa sem si pri včerajšnjem treningu v fitnesu res malo vrgla učke na mojo podobo. Malo sem skomigala z glavo, ker se pač ne maram gledati, ampak je bilo vidno. Vampek je že malo bolje, bedrce se že manj ”lupčkajo” pri hoji (hehe), rita pa je kar naekrat dvignjena in neštrleča. Pa mi je vedno tako ”kipela” od telesa 😉

In kaj še potem. Za koncert so mi v oči padle zelo lepe elegante hlače. Ampak kroj je bil zares ozek. V rokah sem držala št.40, pa sem si mislila ” Hjooj Sabrina, tole ne boš spravila na svojo rito. Še pas imajo tako ozek in še neraztegljive so”… Pa sem jih šla vseeno poskusiti… Čeprav sem vedela, da sem bila na konfekcijski številki 42. In kaj se zgodi – prevelike so mi bile…. Prevelike??!! Pa nič mi ni bilo več jasno. Kako mi je lahko 40 številka prevelika, ko se mi pa zdi, da še imam tako veliko rito in vse skupaj;)… Okej – samo poskusila bom 38. Verjetno jih ne bom mogla zapet, ampak poskusila jih pa bom… Pa grem – se oblečem in jih zapnem brez problema!… Pravzaprav zares nisem mogla verjet, res ne! In bila sem res vesela – da bom na koncertu pela v dveh konfekcijskih številkah manj. Pa to pa je tudi nekaj 😉

In kaj sem ob tem spoznala. Da sem pač smotana ženska, pri kateri vsi opazijo spremembo, razen sama pri sebi ne. Enostavno sem slepa za takšne rezultate. Pa se obremenjujem z meritvami in tehtnico in včasih mojimi slabimi dnevi…. Namesto, da bi opazila tole! 😉

Tako da samo še nadaljujem, skupaj z mojo Barbaro! Res upam,da mi uspe… Pa kaj upam…. Hočem, da mi uspe! Vem, da mi bo!

Klikni za celoten Sabrina Blog.

 



Sabrina Blog.

Pozdravljeni dragi moji ”hujšarski” blogarji!

Upam, da ste super! In, da ni prav nobenega razloga, da to ne bi bili. Saj veste, ljudje smo po navadi slabe volje ”kar tako”. Prav zares – to ugotavljam. Zjutraj nam že nekaj ne ”zadiši” tako kot bi moralo, pa si že napovemo slab dan. Pa ni temu tako! Vedno je treba poiskati nekaj pozitivnega – to se vedno znova učim od sebe in iščem tudi pri drugih.

Verjetno se sprašujete, zakaj sem naredila takšen uvod. Ja no, ne bi vas rada kar takoj napadla, kako trpim in jem travo in pijem samo vodo, pa treniram kot zmešana, pa še Barbara me biča po skypu…. Če pa to ni res! 😉 Hehe, saj veste, da se rada hecam. Pač sem zabavna, tudi pri hujšanju. Ni tako hudo. Je tako, kakor si sam narediš. Pravzaprav si sami otežujemo vse zadeve v življenju, tudi hujšanje. Ja, tudi sama sem taka;) Včasih.

Jutro se je res zame začelo žalostno. Včasih enostavno ne veš, kaj delaš narobe. Se trudiš in si maksimalno želiš uspeha, potem pa se vedno znajdeš nekje vmes. Potem pa še sam ne veš kaj delaš. No, zato pa je tu Barbara. Moja Barbara;)

Naredila mi je nov osebni program treningov in prehranjevanja. In spraševala sem se, kdaj začeti. Nekaj hrane, ki je ne bom več rabila, sem namreč še imela v hladilniku. ”Ah, začni Sabrina v nedeljo….Ne,v ponedeljek…” sem se kregala sama s sabo. In kaj sem se odločila? Začela sem TISTI TRENUTEK! Točno to! In to je veliko boljše! Če bi prelagala in prelagala, bi se sigurno še kaj prekršila, ker bi se zbudila ”lačna Sabrina” ( kot jo jaz poimenujem) in mi rekla” Daj Sabrina, danes lahko. Itak jutri začneš nov korak”…. A vidite? Kako hinavski je naš ego in naše telo? Lahko si zeeeelo želimo, pa bomo vedno našli kakšen izgovor in prepričevanje v obratno smer. Včasih je res ferdamano težko. Priznam! 😉

Veste, če bi hotela ”izi”varianto, bi si izbrala dieto. Do poletja bi sigurno dala kakšen kilogram dol. A kaj, ko sem se z njimi že zdravstveno kar precej zapletla. In miselno. In tega nočem več! Zato sem izbrala novo in zrelo naložbo – življenjsko… Da se dokončno spremenim in NAUČIM tako živeti. To je najbolj pomembno. In verjemite mi, da sem drugače zelo aktivna. Včasih že kar preveč Moj organizem deluje na polno od 5h-22h. In potrebujem hrano. Za svoj tempo res! Na primer, danes sem že navsezgodaj bila v šoli, potem imela vaje z zborom, potem vaje s Pihalnim orkestrom za svoj koncert ( sigurno ste zasledili na moji FB strani – lepo vabljeni), potem sem že hitela na trening – in ga super opravila, ker sem bila res ”gnila”, sedaj pa še urejam poslovne maile in telefonske klice za nastope, čaka me še domača naloga, pa še vaditi moram….A berete? Takšen tempo potrebuje ustrezen način življenja in da končno odvrže vse svoje kilograme, ki so odveč in ga ovirajo. Verjamem, da sem na dobri poti. Res se trudim in se še bom!

Zato sem po fitnesu tudi skočila v trgovino. Hja, če kuham sama – seveda tudi sama nakupujem;) Pa sem si nabavila zdrave zadevščine, da bom lepo nadaljevala naprej. In gaaaaasa proti cilju!

Še tole bomo probali;)

Se beremo! Vesela bom, če boste spremljali mojo pot in rezultate.

Vse lepo….

Klikni za celoten Sabrina Blog.

 



Sabrina Blog.

Prav lepe pozdravčke!

Jaz sem Sabrina. Me veseli!;) Kdo ste pa vi? Upam, da radovedni bralci, ki se sprašujete ”kaj zaboga” bom vendarle tukajle čivkala o hujšanju. Hja res, hujšanje. Tista stara debela teta, ki nikomur ne da dihati. Ki nas obremenjuje. Še huje, celo zasleduje nas. Pravzaprav ne – še huje je. Z njo gremo celo spat in se z njo tudi zbudimo. Ja, to je ta stara, huda, debela teta – hujšanje;)

Vesela sem, da bom lahko svoje izkušnje delila z vami. Moja osebna trenerka Barbara ( ki je prosim lepo – d’best), mi je dala pobudo in ”zeleno luč” za blog in mislim, da bom s tem tudi sama na boljši poti k cilju, ki sem si ga zadala po novem letu. Hja, saj vem, kaj zdaj premišljujete. ”Ahh, novo leto. Tudi jaz sem si zadal/a novoletno zaobljubo, da bom spremenila svoj način življenja. A kaj, ko je padlo v vodo že naslednji teden zaradi tiste tortice, pa kozarca alkohola, aah, pa še trening sem ”prešprical/a”…” Ja, tako je to. Ampak sem si rekla ”Ne, Sabrina. Tokrat bo drugače!”. Pa sem se znašla pri Barbari in sedaj uresničujeva pot k zdravemu življenju ( in zdravi glavi – to je zeelo pomembno! ), lepšemu videzu in hujšanju. Saj vem, sliši se ”simpel kot pasulj”;)

S tem tednom sem se nekako spet na novo zagonila. Verjemite mi, kako me je bilo strah prejšnjega tedna – počitnice, več časa ( za premišljevanje, kaj bom jedla – in to ni OK;) ), pa pust, rojstni dnevi in zabave… In moje telo se je obranilo tako, da je zbolelo in me prikovalo na posteljo. Hja, od tistih dni nisem imela čisto nič – ampak se pa tudi nisem pregrešila, ker se seveda nisem mogla. No, pa je nekaj dobrega v tem! Včeraj sem tako opravila maksimalen trening in rezultat? Danes komaj hodim! Brez heca, kar ne moreš verjeti, kako telo pade iz svoje forme. Moja rita me tako boli, da se usedem, kot bi imela pampers pleničko;) hehe

Ampak nič zato, komaj sem čakala, da zopet začnem. Da grem naprej in zagonim shujševalna kolesa;) Tako, da imam danes dan kot se šika. Pust zdravih ust! Če bodo prišle kakšne maškorce, imam seveda krofe. Pa še sama sem jih spekla 😀 Ampak mene prav nič ne premamijo, sama sebe pa ravno tudi ne izzivam z njimi, hehe. Jih kar lepo pustim ”spančkati”. Pa sem si pripravila raje okusen zdrav obrok, njaaami.

Pust zdravih ust!;)

Želim vam maksimalen lep in norčav pust. Pa naredite tudi nekaj zase. Pozabavajte se, si privoščite kakšno dobroto in poskrbite na vsakodnevne skrbi. Raje jim nadenite masko…Ja – tudi svojim težavam. Boste videli, kako bo vse lepše;)

Klikni za celoten Sabrina Blog.


cas_za_akcijo.jpg



ŽabaBaba Blog.
—-

Pa je minil mesec, ki je najhujši v vseh pogledih. Letos je bil sploh naporen. Prvih 14 dni prehlad, potem pa delo, zabave in vse kar paše zraven:)

lanski_december

  Ta teden sem začela z treningom, ki je bil prilagojen mojemu mesečnemu postu… Dokaj uspešno sem ga naredila, zvečer pa me čaka še spinning. Treba se bo vzeti v roke, začeti trenirati in pridno jesti…Res se veselim tega, ker počutje ni tisti ki si ga želim, še tehtnico preverim, potem me bo pa sploh konc…Tko da akcija!!!

cas_za_akcijo

 

 

—-

Klikni za celoten ŽabaBaba Blog.


lacna_za_znoret.jpg

RdečaKapica Blog.
—-

Res, da se nisem cel teden javila, ampak recimo da sem bila kolkor tolk ‘pridna’.

Bom šla kr od začetka.

V petek sem potem imela še popoldanski trening, katerega sem sicer bolj z muko naredila, ampak sem ga. Če se prav spomnim, sem celo naredila še nekaj vaj več kot pa programu. To pa samo zato, ker sem vedela da me v soboto čaka izlet/zabava, moj stric je praznoval 80let, in s tem povezano, da bom več kot pol dneva, ko sicer lahko jem več oziroma moram jesti več, se morala noro paziti kaj bom dala v usta. To pa zato, ker ne jem več klasičnih jedi, ki so vedno v takih situacijah. Ampak vseeno sem pojedla nekaj sadja več kot ponavadi, košček potice, poskusila nekaj kao domačih sladic, katere so bile ena bolj cukrasta kot druga, tako da sem raje vztrajala pri solatah. Ni šlo čisto po planu, ampak sem pa dala vse od sebe, da ga ne bi čisto polomila in podlegla situaciji.

Ko sem ravno omenila solate. Ponavadi v gostilnah prinesejo solate v tistih malo globjih krožnikih. Ha, HA, HAAA. Kar 5 krožnikov solate sem pojedla. Da sem se tako izogibala ostalim jedem, pohanim zrezkom, pireju, rižu, nekim čudnim svinjskim zvitkom in vsem ostalim ‘dobrotam’, bljek, ki so jih  nosili na mize.

solata

Vsi so me debelo gledali in šepetali, ampak se nisem dala. Raje sem se jaz smejala tistim ‘debeluškam’, ki so predno so karkoli nesle v uste čekirale ali jih kdo gleda in s pogledom obsoja. Res so bile smešne! 😀

No, potem je prišla nedelja. Malo daljši spanec sem si privoščila in po mojem, najverjetneje, sem potem tudi zaradi tega lahko bolj na komot naredila trening, ki me je čakal. O ja, na koncu treninga sem komaj kozarc držala v roki, ampak ta filing je res zakon. Ko čutiš, da si se resnično potrudil in dal vse od sebe.

Potem pa od ponedeljka do danes, norišnica na delu, kar naprej lahko rečem da sem se počutila LAČNO!!!Nekako takole sem se počutila kot tale tip spodaj oziroma sem si sebe predstavljala, da se takole derem, da bi jedla 😀

lacna_za_znoret

 

Komaj sem našla čas za treninge, raje sploh ne povem kolikokrat sem zamudila na termine z Barbaro. Ampak mi je vsakič dala, povedala točno tisto kar sem potrebovala. Priznam, dvakrat sem se celo zjokala, ker sem vedela da Barbara govori resnico in mi našteva dejstva, jaz pa še kar tupim in glupim eno in isto. Ampak hvala bogu, da mi je Ego le popustil in sem pokimala, dvignila glavo in se takoj po terminu odpravila narediti trening.In ja, vsakič sem se po treningu počutla prerojeno in vsaj za neki čaka zopet popolnoma odločno, da grem k uresničitvi moje želje.

Ja, ta teden sem vse fizične treninge naredila sama, bolj ali manj uspešno, z Barbaro pa sva trenirali moj Ego, ki se je nonstop oglašal z norimi idejami, kot so:

-pa kaj ti je tega mučenja treba?

-skos si lačna! Dej pojej kej bolj konkretnega!

-sej ti bodo vse cote premajhne!

-v modrcu že tok skor nč nimaš!

-veseli december je, a ne bi počakala do Januarja?

-a se ti sploh zavedaš da imaš zdej čisto vsak vikend eno zabavo?

In še in še jih je, in ja tudi sedaj jih še kar ima na zalogi. Ampak morem rečt, da se ne bom dala!

Wuuuhhhuuuu Miklavž je prišel danes na vse zgodaj. Vsak je dobil eno luštno darilce. Meni pa ni nič prinesel je pa odnesel 🙂

To pa kažejo današnje meritve. Ja no, še dobr za rdeče številke kar se meritev tiče, ker pač tista na tehtnici mi ni ravno všeč (na to se nanaša tudi naslov – WTF?!!?!). Mi pa je vedno bolj všeč moj trebušček in roke. Ful se mi že pozna. In mislim, da mi to daje energijo za naprej. No ja, vsaj ta moment 😀

meritve 6dec

Uživajte v teh prečudovitih sončnih dneh! Jaz bom definitivno 🙂

—-

Klikni za celoten RdečaKapica Blog.




Preberite si kaj pravijo moji varovanci kako izgleda Online Svetovanje
osebna_trenerka_na_daljavo

 

Gospa Andreja

Dragi moji, to je za vse tiste, ki še študirate ali se splača najeti osebnega trenerja preko skypa, Za vse ki ste v dilemi kako to deluje.

Tudi sama sem bila v dilemmi, ki pa je po prvih minutah pogovora s trenerko Barbaro izpuhtelo. Prisrčna, nasmejana, polna energije po drugi strani pa stroga, profesionalna in učinkovita. Tako bi jaz opisala Barbaro. Vsakič sem se veselila pogovora z njo, daje ti motivacijo, te potisne ko ne gre oz nimaš prave volje…Ob mojih slabih dnevih, me je tolažila, spodbujala in prav brez problema sem se ji zjokala kot pravi prijateljici.

A ko sva trenirali skupaj, hja, teklo je od povsod…In ko sem mislila da ne morem narediti nobene ponovitve( če bi trenirala sama je ne bi naredila) me je bodrila, da sem naredila vsaj 3, 4 ponovitve še. Super je ker lahko z njo v pol ure narediš ogromno. Res je super, da te nekdo spodbuja, šteje namesto tebe in na koncu je s tabo vesela ker ti je uspelo.

Seveda z uspehi pridejo tudi slabi dnevi, tedni, ko ne gre vse po načrtu. Takrat se pa pokaže zakaj je dobro imeti Barbaro ob sebi. Čeprav te kdaj ozmerja, te z razlogom…Mislimo, da že vse vemo, a kaj ko tega znanja ne prenesemo v prakso.To nas žene pa v propad…Vesela sem treningov z njo, pogovorov in spodbud. Povem vam, ne bo vam žal,poskusite, kajti lahko vam samo pomaga če jo poslušate in ubogate…Meni se je že obrestovalo, Izgubila kilograme, pridobila ogromno moči, fizične in psihične…Jaz se trudim dalje, in želim uspeti. Z njeno pomočjo mi uspeva, kdaj hitreje, kdaj počasneje, pa vendar sem vesela vsakega napredka…Probajte ne bo vam žal, nemorate ničesar izgubiti- razen kilogramov, pridobite pa lahko ogromno:)) Želim vam uspešno hujšanje…ne…želim vam USPEŠNO SPREMEMBO ŽIVLJENSKEGA STILA!!!!

 

Gospodična Vesna

Tudi sama na začetku nisem točno vedela kako bo potekal trening preko Skypa, saj sva prejšne treninge z Barbaro imeli v fitnesu. Toda po prvi uri treninga preko Skypa skoraj nisem videla razlike. Tako kot v fitnesu tako preko Skypa te Barbara vidi kaj in kako delaš, te popravlja in seveda motivira. Jaz sem si enostavno v sobi pripravila blazino in ko je čas za trening z Barbaro se pokličeva preveriva kako je s prehrano, merami ostalimi problemi, plusi, minusi in potem akcija. Prav tako preko Skypa Barbara vidi, če delaš kaj narobe te popravi. Sama se tudi bolje počutim doma kot v fitnesu, prav tako za določene vaje ne potrebuješ vrhunskih naprav, vse kar rabiš je blazina in pa sebe. Ravno zaradi tega se ti Skype denarno in časovno bolj splača, saj fitnes moraš dodatno plačevati in pa da prideš do njega in nazaj ti vzame spet nekaj časa in denarja. Trening preko Skypa je čisto preprost, na začetku, si je mogoče težko predstavljati kako poteka, toda po prvi uri takoj vidiš da je vse ok. Tako kot v živo pogovor lahko poteka preko Skypa, in trening ni nič manj zahteven kot v fitnesu. Vse skupaj je lažje, hitrejše manj stroškov ampak vseeno učinkovito. Tako da meni osebno se trening preko Skypa zdi super. Mogoče je fino poskusiti in potem vidiš, kako ti odgovarja.

 

Gospa Petra

Po vzpostavitvi kontakta s svojim trenerjem preko skypa in kamere, te tvoj trener spremlja pri opravljanju tvojega treninga ali pa tvoj trener naredi trening s tabo. Po domače povedano, bi to izgledalo tako, kot da si nekje v neki dvorani, kjer so prisotni tudi drugi, samo da si v tem primeru ti doma v svoji sobi, preko računalnika pa te gleda tvoj trener ali pa tvoj trener dela vaje s teboj, te spodbuja, pove kaj delaš narobe, kaj prav, da vaje prehitro ali prepočasi izvajaš, da imaš med vajami preveč počitka itd. . Prav zaprav bi lahko rekla, da je to odličen način komunikacije med trenerjem in tistim, ki trenira, saj se ti v tem primeru trener maksimalno posveča oz. se posveča le tebi. Tak način treninga je primeren za vse tiste, ki ne morejo iz takšnih ali drugačnih razlogov obiskovati raznih fitness centrov ipd. Prihrani se ogromno časa in niste vezani na lokacijo.

 

Gospodična Petra

Vsi, ki se odločajo za trening preko Skypa ali on-line trening, se odločijo iz razloga, ker nimajo časa, da bi obiskovali fitness centre ali pa jih preprosto nočejo, ker ne želijo biti izpostavljeni javnosti in to raje počnejo doma bolj zasebno. Za trening preko Skypa potrebuješ računalnik s kamero in zvočniki, če ti niso že v samem računalniku, na računalnik si preprosto naložiš Skype, ki je brezplačen, poiščeš svojega trenerja in ga preprosto pokličeš. Ko se trener oglasi, je komunikacija vzpostavljena, pa ne pozabit vklopit kamere, ker potem trenerja ne vidiš , ampak samo slišiš. Gre za preprost princip treninga, pri katerem vzpostaviš komunikacijo s trenerjem in ga pri tem še gledaš, kot da bi bila v živo (kot nekakšna videokonferenca), le da je vsak v svojem zasebnem prostoru. Trener te pri tvojem treningu, ki ti ga je predhodno pripravil,  spodbuja, te graja, popravlja pri vajah, ki jih tisti trenutek izvajaš. Ključ in namen vsakega treninga je, da prideš do zastavljenega cilja, vaje oz. trening pa moraj biti izvedene pravilno.   Pri tovrstnem treningu pač ni več izgovorov, da ni časa, vedno in povsod lahko komuniciraš s svojim trenerjem in ti je neprestano, ne glede na to kje se tisti trenutek nahajaš, na voljo. Skratka gre za sodoben način treniranja, ki se ga vse pogosteje uporablja. Največja prednost takega treninga je, da se trener tisti trenutek posveča tebi.


prehlad.jpg

ŽabaBaba Blog.
—-

Vikend je za nami, preživela sem ga aktivno na sončku. Bilo je super in res paše ta sveži zrak. Šla sva z malčkom hoditi in sva bila kar slabi dve uri aktivna. Nafilala sem si baterije za nov delovni teden. V ponedeljek spinning, v torek dopoldan trening.Ja kr mal čutim ritne mišice, so bile aktivne pri počepih- konkretno:) Ponoči me je praskalo v grlu, danes pa bumbengbong…grlo boli, smrkam, stalno iščem robčke…hhhhhh sovražim to.

prehlad

Pa prav zdej, ko se začenja december. Ja danes po službi v pižamo, pa čajčka in počivat ni druge. Čaka me pester zaključek tedna in morm se pozdraviti… Žal bom danes spustila spinning, ter privoščila telesu počitek…Bodite mi zdravi, se pišemo;)

—-

Klikni za celoten ŽabaBaba Blog.