trening-v-fitnesu.jpg

Veliko sem prebrala na temo hujšanja; različne diete, sistemi prehranjevanja ali kakorkoli že poimenujete svojo pot do cilja, kar se tiče prehrane.
Skoraj v vsaki reviji ali na spletnih straneh lahko najdem popolnoma nasprotujoče si razlage kaj je dobro, kaj deluje, kaj je najučinkovitejše, kaj je najbolje za zdravje, kaj je najhitreje itd. Vse pa imajo en skupni imenovalec, ki pa je količina hrane. Nenazadnje, da nisem odkrivala tople vode, sem se odločila pristopiti do moje osebne trenerke in njo povprašati kaj bi bilo zame. Odločila sem se tudi, da bom poslušala samo njo in ne bom mešala različnih teorij med seboj. Kajti v preteklosti sem to že počela in prišla nikamor.

osebni-trener-ne-se-matrat-v-fitnesu

Trenerkin nasvet oziroma plan zame je naslednji. Da bom konkretna, trenutno imam 67.7kg pri višini 171cm, sva določila da bom jedla vse, le količine bova omejili. Potemtakem mi je izračunala, po katerikoli formuli že, da je moja trenutno poraba za vzdrževanje trenutne teže 2100kcal. In sedaj, ker sem na misiji hujšanje,mi je določila d bom pojedla 1500kcal. Kar znaša cca 30 odstotkov manj od 2100kcal. To je poimenovala, da je maksimalno kar bova zmanjšali moj vnos hrane, da ne bom kot zombi hodila naokoli. Ker kot vemo vsi je hrana energija, ki nas drži pokonci. Spustila se je še globje v razdeljevanje hrane. Določila mi je konkretno koliko od teh 1500 bo ogljikovih hidratov, koliko beljakovin in koliko maščob. Razmerje med temi nutrienti je 40/40/20. To pomeni, da v celem dnevu pojem 40% ogljikovih hodratov, kar znaša 600 kcal, isto velja za beljakovine in 20% maščob, kar znese 300 kcal. Če te številke spremenim še v grame je to 150 gramov ogljikovih hidratov, ravno toliko beljakovin in 33 gramov maščob.
Teh razmerij se mi ni težko držati; obroki so dokaj veliki, sploh če mi zapaše veliko različne zelenjave potem pojem ogromno. Vmes pa, ko mi zapaše pojem tudi polnozrnate makarone ali pa riž, ali pa kakšen piškot…hihi sem pa tja. Evo če priznam sem od začetka, ki je bil lepih 8 tednov nazaj, pojedla natakno 5 piškotov. Rezulata pa že od prejšnič veste kakšen je. Fantastičen!

hujsam-celo-zivljenje

Poglej zdaj se vadbo. Vsi vemo da naj bi bila vadba del našeg vsakdana, za boljše vsesplošno počutje. No in če hočem izgledat kot sem v preteklosti že izgledala, kar ‘izklesana’ v lepem športnem smislu, potem je to nuja. Ta nuja pa je meni v veselje, ker sem se že kot najstnica zaljubila v fitnes. In vsi do sedaj so poudarjali in še vedno poudarjajo, da bom z fitnesom / vadbo z utežmi pridobila najlepšo postavo. Tukaj mislim, da bo vse stalo na svojem mestu. Da bo ritka dvignjena, ne ploščata, roke lepo izoblikovane, da se lepo vidi napet biceps in triceps, trebušček raven z minimalno vidnimi trebušnimi mišicami oziroma, če sem bolj konktrena glede trebuha, da ko se sklonim naprej mi ne bo nič kože dol viselo. Sem preperičana da vsaka ve o čem govorim ali pa se morda celo najde tu notri. Moja osebna trenerka mi je pripravila trening za doma, ker imam kar nekaj ‘fitnes’ rekvizitov; od uteži, ki jih lahko sama sestavljam, do velike žoge, teklane steze, elastik in še kaj. Prva dva tedna sem delala sicer brez uteži, pa sem imela isto ‘muskel fiber’ kot ga imam danes, ko uprorabljam uteži. Vaje so zelo dinamične, kar mi je všeč. Potem sem naslednje štiri tedne uporabljala že uteži, sicer zelo lahke, tam do 5kg, ker več očitno nisem bila sposobna. Včasih sem imela občutek da mi bodo roke odpadle, pa vse kar sem morala med vajo početi je bilo držati uteži, rok sploh nič premikati. Delala sem vaje za noge, pa so me bolele tako noge kot roke. Danes že uporabim tudi po 10kg in še kakšen gramček čez, odvisno od vaje in se samo smejim, ko semspomnim kako je bilo na začetku. Sedaj kmalu pričakujem novo sestavljen trening, malo spremenjene vaje in kakšna celo zamenjana. Trenerka pravi, in tudi sama sem opazila, da se mišice hitro navadijo na vajo in kljub temu da iz treninga v trening povečujem težo, moramo po štirih tednih zamenjati vajo. Tako sedaj namesto navadnega počepa delam široki počep. Upam, da ste me razumela kaj hočem povedat. Ja, prav ste prebrale, tak ali drugačen počep ni samo počep, ampak se veliko skriva v tem ali so noge skupaj ali v širini bokov ali še malo širše. Resnično čutiš razliko, ko se počasi spuščaš dol in potem ko se je treba dvigniti nazaj. Vedno pa tudi osebna trenerka daje poudarek na pravilni izvedbi vaj. Non stop me opozarja, na to da držim mišice medeničnega dna stisnjene med izvedbo vaje. In ja je očitna razlika, če jih ne stisnem.

zdrava-prehrana

Waula…mislim, da sem vam napisala kar konkreten recept, ki pa seveda ga ne svetujem kar kopirati nase, akjti vsak je drugače, četudi smo pribložno enako veliki in težki. Na srce vam polagam, poslušajte trenerja, ki si ga izberete. Če pa se podajate na pot sami, si pa defitivno preberite kakšno knjigo na temo prehrane, da se naučite osnov in potem še kakšno na temo vadbe, kaj je dobro na začetku in kaj potem kasneje, da boste imeli napredek in boste iz tedna v teden bližje svojemu cilju.
Bodite vztrajni, trmasti in ves čas nasmejani tudi ko vas vse boli od treninga. Na hrano pa glejte kot gorivo, ki vas premika, vam daje možnost razmišljati. Odsvetujem in tudi moja osebna trenerka odsvetuje stradanje in pretirano cardio vadbo, da bi dosegli rezultate. Vedite to; zredili se niste čez noč, zato tudi shujšati ne morete iz danes na jutri.


sexy-ritko.jpg

Danes pa sem pomislila, da bi malce napisala o tem, kako sva s trenerko naredili plan glede moje prehrane. Veliko sva se pogovarjali na temo kaj rada jem, kaj imamo načeloma vedno doma oziroma kaj lahko vsak trenutek najdem v hladilniku in skrinji. Ugotovitev je bila naslednja, in sicer kar nekaj različnih polnozrnatih makaronov, kot tudi navadnih – belih-rumenih, ker moja otročka nista ravno najbolj navdušena nad rjavimi makaroni, riž, špageti, kosmiči, različni oreščki; od slanih do neslanih arašidov, indijskih oreščkov kot tudi orehov in lešnikov. Slednji so vedno bili na mizi postreženi, da si lahko čez cel dan oziroma kar smo doma, zobal. Pod pretvezo, da so to zdrave maščobe in da nismo jedli neumnosti, kot so bomboni in čokolada, čips ali karkoli drugega, ki je ponavadi na mizah ves čas postreženo. V hladilniku pa imamo načeloma vedno jajca, mleko, skuto, sadne jogurte, vsežo zelenjavo in kakšen sirček ter v skrinji zmrznjena piščančja prsa in morda ribe. Navada je bila kupovati sproti kar nam je zapasalo, da bi jedli, velikokrat tudi po željah otrok.
No to vse se je moralo spremeniti, če sem hotela zamenjati način življenja oziroma mojega prehranjevanja, da bi lahko dosegala rezultate, ki sem jih želela. Tako sem preuredila omarice in police, kje in kaj imamo sedaj postavljeno, da je čim manj motečih elemntov, ki bi me odnesli iz moje začrtane poti. Ja, je težko. Sploh, ker otroka še vedno jesta vse kar sta do sedaj vanjena jesti. Seveda jima poskušam sedaj ponuditi tudi kakšen obrok, ki spada med bolj zdrave, in včasih pojesta, včasih pa se noro pritožujeta nad tem da je preveč pisanih stvari na krožniku in ne moreta jesti. To se vidi kaj naredi ‘vrtec’, ko nekdo noče česa jesti, ker nekdo drug tega ne je. No pa vseeno kdaj pa kdaj pojesta tudi zelenjavno rižoto in ne zbirata zelenjave na robu krožnika.

osebna-trenerka-hitra-priprava-hrane

Predvsem kar mi je bilo všeč oziroma mi je všeč, in se tudi tega zelo držim, je to da si pripravim več obrokov vnaprej. To pa izgleda tako da je vikend primeren za kuhanje večje količine hrane. Potem pa pridejo prav tudi ‘tupperware’ posodice, katere lepo napolnim z izračunanimi obroki in me lepo počakajo tudi do pet dni v hladlniku. Ponavadi pojem že prej, kot pa v petih dneh, ker toliko spet ne nakuham. Velikokrat se zgodi, da tudi moj mož poje kakšno pripravljeno posodico, ko vidi kaj se notri skriva. Na ta način si brez problema vzamem s seboj v služnbo za jest in se ne sekiram kaj bom pa za malico jedla, ali kam bomo šli v službi na kavo ali poslovno kosilo, kjer nimam pojma kaj bi si naročila, razen mesne solate, da bi bilo v skladu z mojim planom. Zelo težko sem se navadila, da sem na delovno mesto odnesla dve ali tri posodice in tam potem jedla, medtem ko so me drugi gledali. Saj so mi po večini bili ‘fouš’, ker vse kar sem si do sedaj pripravila je bilo vedno zelo lepega izgleda in vedno je dišalo, potem ko sem si pogrela. Marsikdo se poheca, če bo naslednji dan tudi kaj tako dobrega prinesla s seboj in ali bom kdaj pripravila kaj več kot pa samo zase.

po-navodilih-osebne-trenerke-priprava-obrokov

Je pa tudi druga resnica. Velikokrat se zgodi, da jem eno in isto. In to opazijo tudi drugi. Moja osebna trenerka me je tudi na to opozorila, da se zna zgoditi oziroma se skoraj definitivno bo zgodilo. In hvala bogu sem bila na to pripravljena z odgovorm, ki je slednji:’’Ja, jem eno in isto, ker mi je to najboljše! A ti ne bi skos jedel tisto kar imaš rad in v čemer užiaš?’’ a ni to super stavek/vprašanje, s katerim postaviš v zadrego tistega, ki te sprašuje in kaj kmalu te pusti pri miru. No, a ni res, da če si pripraviš hrano na način, da ti je okusna in da še lepo izgleda, da bi jo lahko kar naprej jedel. Ja, je tudi res, da se prej ali slej naješ ene te iste jedi, ampak potem pa zamenjaš s čim drugim, ki je še po godu. Tako sva s trenerko skupaj pripravila kar nekaj, mislim da skoraj deset različnih obrokov, ki so mi všeč in jih potem samo menjam med seboj in jem tisto kar mi tisti trenutek pač paše. Ok, to ni ravno sladoled, ampak ker imam v mislih, da sem iz tedna v teden bližje svojemu cilju, je to definitivno vredno truda. Kakor sem videla pri sestavljanju obrokov, sploh niso toliko drugačni kot pa sem jih prej pripravljala, le količine so se spremenile. Tako ali tako sem in imam rada zelenjavo, piščanca, purana in ribe, kosmiče za zajtrk ali pa umešana jajca. Ja makaroni so se precej omejili in riž tudi, ampak še vedno jih jem. Tako da ni panike ali pa vsaj moj ego se mi nič ne oglaša. Kajti moja osebna trenerka je mnenja, da dokler ne bom na tako nizkem procentu maščobe lahko jem ogljikove hidrate v omejini količini in zato ne bo nič kasneje prišel moj rezultat. In to se tudi vidi. Prejšnjič sem že omenila kakšen rezultat sem dosegla v zadnjih tednih in sem jedla vse prej našteto, le v točno določenih količinah.

jedilnik-za-hujsanje

Popisovanje hrane mi tudi ne dela problema. Aplikacijo sem si kar naložila na telefon, ki ga imam itak skos pri sebi. Velikokrat si tudi kar že vnaprej vpišem kaj in koliko bom pojedla, da sem dnevno v začrtanih mejah. In potem samo sporti pogledam kaj sem si vnesla kot naslednji obrok. Točno sva določili koliko kalorij dnevno naj bi pojedla, koliko je od tega ogljikovih hidratov, koliko beljakovin ter koliko maščob. Pokazala mi je tudi kako se lahko poigravam z količinami posameznega živila , da bom dosegla čim bolj približne številke, ki sva jih določili. Je kar zabavno. Ni tako težko, ko enkrat vidiš da ti je to dejansko v pomoč. Je veliko lažje kot pa na začetku, ker dokler ne vidiš rezultata, ker ti to predstavljale še eno opravilo več, ki ga moraš izvajati, dnevno oziroma večkrat dnevno in ti je samo v napoto. Potem pa to postane igra. Sploh koti trenerka dovoli kakšen obrok, ki ni ravno na dnevnem jedilniku. To mi je tudi zelo všeč. Kajti morda na približno 14 dni si privoščim, bi lahko rekla, en kos kupljene gibanice. Ampak jepogoj da jo vpišem v moj dnevnik in vidim kaj se zgodi z številkami ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob ter sip otemprilagodim ostale obroke glede na ta vnos. In še vedno ostanem znotraj začrtanih meja, le moj ego, moji možgančki so potešeni, da sem lahko pojedla tudi nekaj kar ni ravno najboljše zame oziroma za dosego mojega rezultata. To pa po drugi strani, pravi trenerka, predstavlja tudi na nek način kako bom potem ko dosežem cilj lahko živela naprej. Saj ni moj končni cilj priti do željene postave in do konca življenja gledati na vsak grižljaj in pisati v telefon kaj in koliko pojem. Gre se bolj za to, da sedaj moram to bolj kontrolirati, potem pa bom že znala sama oceniti kaj in koliko pojesti, da bom lahko vzdrževala postavo, ki si jo bom trdo pridelala, bi lahko rekla. Všeč mi je način, ko reče, da bo moje življenja potem izgledalo drugače, bolj zdravo in brez sekiranja. Pregreha ali dve nista konec sveta, le kaj naredimo potem je tisto kar šteje.


30-kil-manj.jpg

Pozdravljeni! Sem mlada mamica dveh luštnih predšolskih otročkov. Ze od kar se spomnim me ‘’preveč’’ kilogramov spremlja iz otroških let. Ko sem bila najstnica, mladih rosnih 18 let in takrat v prvi ‘resni’ zvezi, so me besede kot so ‘moj buhteljček’, ‘bunkica’ in podobne začele resno motiti in se poigravati na zelo neprijazen način z mojo samozavestjo. Zato sem se čez poletje, ko sem imela časa več kot dovolj, ker ni bilo šole, podala na pot hujšanja. Izbrala sem si metodo hujšanja, za katero sem po kmečki logiki mislila da bo najboljša in najhitrejša. ‘’Manj jej in več migaj!’’ Tako sem vsak dan pojedla eno malo skodelico solate ter prekolesarila cca 20km, naredila nekaj čez 100 trebušnjakov in mogoče kakšen počep ter skleco. In waula…po dveh mesecih sem prišla iz okroglih 84kg na 56kg. Če pa to ni hud rezultat, pa nej me kokla zdej brcne. V pičlih dveh mesecih sem se dobesedno posušila. To je bilo skoraj -30kg. Bila sem  sicer bleda kot stena, a še vedno zelo ponosna na to kar sem dosegla. Noro se mi je zdelo, ko sem prišla nazaj v šolo, da so me vsi občudovali in hvalili. ‘’Juhuhu!’’ sem si takrat mislila. Potem pa je začelo primajkovati energije v šoli za učenje in morala sem začeti več jesti. In posledično tudi manj migati. Tako sem spet pridobila nekaj kilogramčkov nazaj. Mislim, da sem se potem vrtela nekje med 65kg in 70kg. Nisem si bila všeč in zato sem izbrala drugo pot, da spet pridem na tisto suhljato postavo. In tudi sem. Spet sem zelo zelo malo pojedla, tokrat dve solatki in kakšen kos kruha ter mesa poleg. In seveda, ker sem vedela da moram, če hočem kolikor toliko izgledati, narediti kakšen počep, izpadni korak, skleco ter trebušnjak sem to tudi storila. Skoraj vsak dan. In evo mene spet v hlačah številka 36 do 38 in majčke velikosti S. Da ne govorim, da energije nisem imela nobene. Nekje vmes sem zamenjala partnerja, tokrat sem bila ze na fakulteti, kjer pa sem se spoznala z aerobiko in fitnesom. Dva načina kako lahko pomigam in se podruzim s sošolkami. Pa tudi malo več sem začela jesti, ker učenje na fakulteti ni bila mala malca. Ker sem zelela imeti dobre ocene, sem nekako nehala se sekirati kako izlgedam in sem raje pojedla kaj več, da sem imela dovolj energije za aktivno učenje in poslušanje predavanj. Se pravi v letih od 21 do 25 sem nekako imela neko povprečno postavo, za zensko veliko 170cm. Kilogrami so se potem nekako skos vrtili okoli 65kg. Potem pa je nastopila sluzba. In ker sem se pa ze takrat toliko podučila, da če zelim dobro izlgedati, bom morala najti neko pametno razmerje med hrano, gibanjem in sluzbo. Takrat sem prvič najela osebnega trenerja, s katerim sem imela fantasticen rezultat. Iz povprečne postave pri 65kg, sem samo v nekaj mesecih prišla na lepih 60kg in vse je stalo na svojem mestu. Nič se ni tresno ali viselo kje čez. Noro dobro sem se počutila. In tako nekaj let kasneje, ko sem zadrzevala to postavo pa je prišel tudi nov partner, sedanji mozicek in tako sem pri svojih 28letih zanosila in rodila mojega prvorojenčka. Hmmm nosečniški trebušček je moral čimhitreje izginiti, ker to enostavno nisem bila jaz. Kdo je to spet ena bajsika v ogledalu. Nobeno oblačilo ni stalo na meni kot bi moralo. In tako sem 4 mesece po porodu spet najela osebnega trenerja oziroma tokrat osebno trenerko in z njo dosegla postavo o kateri sem mislila da lahko samo sanjam. Pri 59kg sem imela lepo viden ‘sixpack’, ritka napeta, lepe dolge noge; z bedri nisem nič drgnila in lahko sem nosila ekstremno kratke kilklice – miniče. To je bilo obdobje, ki če bi ga lahko priklicala nazaj oziroma ga kdaj spet dosegla bi bilo noro. Čeprav, če se prav spomnim, tisti trenutek sem zelela še več, še boljši rezultat. Nisem bila še popolnoma zadovoljna s postavo. Danes pa samo rečem, kaj bi dla da sem spet tam. Ampak moram pa povedati, da sem imela energije dovolj le za prekleto naporne treninge, pripravo hrane in veliko pomoči potrebne pri vzgoji otročka. Še dobro za mojega mozicka. Potem sem kolikor toliko vzdrzevala lepo postavo pri 62kg, dokler nisem spet zanosila. A na zalost tudi zelo kmalu splavila. Spraševala sem se ali sem preveč trenirala, premalo jedla oziroma iskala sem razloge v sebi zakaj se mi je to zgodilo. Z veliko psihološke podpore mojega moza sem prešla to obdobje in tudi spet zelo hitro zanosila. Potem pa sem se moralo zelo čuvati; po navodili mojega ginekologa, da se mi pslav ne bi ponovil. In tako so se mi kilogramčki pridno nabirali. Kljub temu, da sem imela nosečniško sladkorno, zaradi katere sem morala zelo paziti kaj in koliko pojem, sem si v drugi/tretji nosečnosti nabrala kar lepo zalogo novih nadleznih kilogramov. Spet sem bila tam okoli 80kg. V prvem letu po drugem porodu sem se uspela znebiti 6kg. Leto in 4 mesece po porodu pa sem si rekla, da zdaj je pa dovolj. Lansko morje je bilo lepo ampak leetos pa ne bom šla taka na morje. Zato sem začela upoštevati napotke trenerke. Piši kaj poješ, koliko poješ in začni počasi trenirati. Najprej pojdi le na tekalno stezo hoditi, nato malo dvigni naklon, potem dodaj še nekaj osnovnih vaj in počasi boš začela s celotnimi trening, ko si jih ze vajena oziroma jih ze poznaš.

kdaj-bom-spet-suha

In res je. Spet sem začela uporabljati myfitnesspall za popisovanje hrane in tako sem kaj hitro ugotovila, po treh tednih, da moje telo porabi nekje 2200kcal za vzdrzevanje trenutne teze. Nato pa sva s trenerko naredili nov plan. Kaj, kako in koliko bom trenirala ter najpomembnejše kaj inkoliko bom pojedla. Določila mi je 1600kcal dnevnega vnosa hrane ter tri treninge z utezmi in dva cardio treninga na teden. In spet nor rezultat. Če se ne bi tehtala in merila, ne bi verjela kaj vidim v ogledalu. Sej vemo vse, da se same sebe vidimo drugače kot pa dejansko izgledmo. V zadnjih treh tednih sem lazja za skoraj 3kg in ozja, samo v pasu, za 5cm ter povsod drugje po nekaj centimetrov. Spet noro ponosna na svoj rezultat. In ja mogoče izgleda, kot da se še vedno kot najstnica obremenjujem s svojo postavo. Ne bi ravno temu rekla obremenjevanje, kot pa to da se enostavno počutim bolje s postavo, ki jo bom imela čez nekaj tednov, kot pa s postavo, pri kateri nimam pojma kaj in kako bi se oblekla, da bi zgledalo okusno, kaj šele moderno. Morem povedat, da nisem ravno ekspert kar se tiče zadnje mode. Ampak nošenje večjih, L ali več, mi ni ravno po godu. Zato sem zelo vesela, ker se ze sedaj spravim kakšno M številko. No naj povem, da sem sedaj na 68kg in moj cilj je pridi do poletja na 63kg.

rada-bi-bila-kot-prej

Glede na vse prej napisano, sem kar nekaj let posvetila svoji postavi oziroma svoje dobremu počutju in se ob tem kar nekaj stvari naučila.

Zlate besede moje trenerke: ‘’Če zeliš konkreten rezultat, to ne bo šlo brez pisanja hrane in treningov ter vztrajnosti in potrpezljivosti!’’ Tega se drzim kot pribito. In tako bom letos na morju s ponosom in iskricah v očeh nosila vsa oblačila, ki so lani ostala doma v omari. In še nekaj sem prepričana. Letos bom dosegla rezulata, ki sem ga ze imela. In konec leta vem da bom imela postavo, ki jo bom z lahkoto vzdrzevala, imela dovolj energije za moja dva zlata mala sončka in moza. Tako, da lahko povzamem oziroma odgovorim na zgoraj postavljeno vprašanje, ali bom spet kdaj taka. JA BOM! In to še letos. Ampak na bistveno bolj zdrav, ‘’nezen’’ način. Ne tako ekstremično dosezen kot je bil prejšnjič( nekaj let nazaj).

rabim-trenerko



Manj jej in te bo manj oziroma manj ko boš pojedla prej boš shujšala! Ja? Si prepričana v to?

Veš, da če se želiš znebiti odvečnih kilogramov moraš jesti manj. Izbereš si nek način prehranjevanja – neko dieto, ki je sama po sebi zelo strogo zastavljena, potem pa narediš oziroma delaš svetovno NAPAKO. Ješ še manj, kot bi morala. Le vsake toliko, ko res ne zdržiš več, pa poješ ravno tisto, česar ne bi smela.

In tako si vsak konec tedna razočarana nad svojim rezultatom, ki ga praktično ni. Ti pa si se več tednov matrala in (kolikor toliko…) držala navodil diete.

Tvoj glavni problem/izziv je pojesti dovolj tiste hrane, ki jo telo potrebuje, da lahko normalno funkcionira. In seveda odstraniti iz tvojega jedilnika vse tisto, kar ti onemogoča, da bi končno dosegla svoj cilj.

Skupaj poglejva česa MANJ in česa VEČ, da te bo potem resnično manj oziroma boš shujšala 😉

 

MANJ sladkarij  –>

Absolutno pravilno razmišljanje, ki te bo prej ali slej pripeljalo bližje cilju. Že en sam bonbonček sproži reakcijo oziroma željo po še in še težje se ti bo upreti naslednjemu. Kot domine, ki se ena za drugo porušijo. Zelo redko ostane pri SAMO ENEM bonbonu.

sladkarije_manj_hujsanje

VEČ zelenjave –>

Ogromno nujno potrebnih hranilnih snovi + vlaknin, ki so obvezne za dobro prebavo. Količinsko je lahko poješ več, pa boš še vedno pojedla manj (kalorij) kot bi jih s sladkarijami.

 zelenjave_vec

MANJ procesirane, vnaprej pripravljene hrane –>

V že pripravljeni hrani se skriva nešteto dodatkov, ki tvojemu telesu prej škodijo kot koristijo. Večina procesirane hrane vsebuje cel kup dodane soli in sladkorja. Da o ostalih substancah sploh ne govorim. Si se morda npr. kdaj vprašala kaj za vraga dajo v že pripravljen burger, da bi po končanem obroku lahko še kar jedla in jedla? Verjemi, zelo dobro so naštudirali katere ojačevalce okusa, pospeševalce apetita itd.. morajo dodati, da se tvoje telo odziva z željo po še.

 procesirana_prehrana

VEČ sveže pripravljenih obrokov oziroma obrokov, ki jih pripravimo sami –>

Le na ta način boš vedela kaj boš dejansko pojedla. Tudi v primeru, ko si hrano oziroma obroke pripraviš za cel teden vnaprej,  veš, da nisi uporabila nobenih konzervansov ipd., temveč izbrala le živila za katera veš, da kuhana, pečena ali sveža lahko počakajo v hladilniku tudi več dni. Seveda pa, če in ko ti čas dopušča posegaj po sveže pripravljeni hrani.

 osebni_trener_priprava_hrane

MANJ barvastih pijač –>

Če je pijača pisanih barv lahko s precejšnjo gotovostjo sklepaš, da ima poleg barvil dodan sladkor, ki seveda ni v skladu s tvojim načrtom hujšanja. S pitjem teh pijač po nepotrebnem zaužiješ dodatne kalorije in enako kot pri sladkarijah in procesirani hrani se v njih skriva želja po še.

pisane_pijace_osebni_trener

VEČ vode –>

Edino z njo se boš resnično odžejala in re-hidrirala telo. Kar je še posebej pri hujšanju izrednega pomena. In ne, ne boš sprala nobenih elektrolitov iz sistema, saj če sva realni, ti predstavlja ta trenutek že liter ali dva vode na dan ogromen zalogaj.

 voda_hujsanje_osebni_trener

Malo MANJ Cardia (aerobne vadbe) –>

Aerobna vadba je fajn, vendar je bolje če je kombinirana z anaerobno. Seveda je dobra za srčno-žilni sistem – da pridobiš na kondiciji, da si ojačaš srce, da ‘se nadihaš’ več kisika, itd. Vendar pa potrebuješ za uspešno hujšanje najprej anaerobno vadbo in namesto preveč cardia raje več počitka.

cardio_osebni_trener

VEČ vaj za moč (anaerobne vadbe) –>

Ne boj se uteži! Ne boš postala ”nabildana”! S tem imajo še fantje ”problem”. Imela pa boš lepo oblikovano telo, saj boš telesu dala vedeti, da naj v obdobju pomanjkanja hrane pusti mišice pri miru, ter naj primanjkljaj raje vzame iz lastnih zalog. Prav tako boš z vajami za moč pospešila metabolizem in si občasno celo lahko privoščila kakšno tortico več. 🙂

 utezi_osebni_trener

 

 


lakota_hujsanje1.jpg

Kolikokrat si že poizkusila shujšati? Koliko različnih  diet si že preizkusila?

Ne glede na to ali si z izbrano dieto izgubila željene kilograme ali ne, si verjetno vsaj en teden jedla oziroma počela nekaj kar drugače ne bi. Vse v upanju, da ti bo tokrat uspelo. Bolj kot je dieta drastična, bolj je obsojena na neuspeh.

Skupaj si poglejva 6 najbolj ”norih” diet, ki si jih morda (upm, da ne) tudi že sama preizkusila.

Seveda nobene ‘diete’ od spodnjih ne priporočam nikomur.

1. Dieta s kajenjem

Raje si prižgi cigaret, kot pa jej. Se pravi zjutraj kava in cigaret za zajtrk, potem cigaret ali dva za malico, mogoče par listov solate za kosilo, nato za malico cigaret, potem po službi na fitnes in takoj po končani vadbi na cigaret za večerjo, da ne bi preveč pojedla.

cigarete_hujsanje

Cigareti sicer zmanjšujejo apetit, a obstajajo bistveno bolj zdrave metode zmanjševanja apetita.

 

2. Dieta z žvečilnimi

Podobno kot pri cigaretih, vsakih ko začutiš da si lačna, si daj v usta žvečilno in lakota bo izpuhtela ter z njo tudi kilogrami.

zvecilni_hujsanje

Veliko boljše od cigaret, a čigumiji vsebujejo umetna sladila in jih na dolgi rok ne priporočam kot primarni način za zmanjševanje apetita.

 

3.Dieta z vato

Pred vsakim obrokom pojej eno kroglico bombažne vate, kajti ta bo zapolnila prostor v želodcu, občutek lakote bo manjši in posledično boš manj pojedla.

vata_hujsanje

Raje vnesi v telo več zelene zelenjave, ki vsebuje še ogromno ostalih koristnih nutrientov.

 

4. Dieta tuširanje z milom iz morskih alg

Milo iz morskih alg, naj bi prodiralo pod kožo in topilo maščobne blazinice.

gel_za_tusiranj_hujsanje

Osnove fizike – maščoba je energija, ki se je ne da uničiti. Jo pa lahko pretvarjaš iz ene oblike v drugo. Recimo kinetično! 😀

 

5. Dieta z dihanjem

Vse kar pojemo je zrak. Najbolj učinkovito pa je, če vdihamo svež zrak na soncu. Po mnenju nekaterih lahko dobimo več kot dovolj energije iz sonca.

zrak_hujsanje

Svetloba je zagotovo vir energije, a verjetno ne Ti ne Jaz žal še nisva na stopnji, kjer bi se lahko prehranjevala samo z njo.

 

6. Dieta s spanjem

Gre za princip ”ko spiš, ne ješ”. Zato je v času te diete potrebno spati čim več, če ti uspe bi bilo najbolje 24/7. Lahko bi uporabila tudi uspavala. Sicer pa veliko ljudi poudarja kako zelo pomemben je počitek za hujšanje.

 spanje_hujsanje

Spanje in počitek sta vsekakor zelo pomembni komponenti za uspešno dieto. A sami po sebi seveda nista dovolj.

 

Ali vidiš kaj imajo skupnega zgoraj naštet diete? Hrane je zelo, ZELO malo ali pa NIČ. Se pravi gre bolj kot ne za stradanje.

lakota_hujsanje
Kakšno je počutje ob izvajanju oziroma vztrajanju pri naštetih dietah si lahko predstavljaš; glavoboli, utrujenost, brezvoljnost in še kaj. Predvsem nič kar bi priporočala še komu drugemu, ki se odloča podati na pot hujšanja.

Če si morda slišala, prebrala ali pa celo izvedla sama še kakšno ”noro” dieto je lahko deliš z menoj spodaj kot komentar. 😉

 

 

 

 

 



Živijo!

Zadnje čase sem ”nekje vmes”. No, jaz bi temu tako rekla. Pravzaprav razmišljam o vsem, o rezultatih za nazaj, hkrati pa še sanjam o tistih za naprej.   A kaj, ko pride tisto obdobje, ko te zopet navade, ki si jih je človek koval vsa ta leta, vlečejo nazaj. In, čeprav bi ta trenutek kdo rekel ” ah, kaj pa to! Če si nekaj močno želiš, narediš vse!”. Ja, saj se strinjam! Drugače se ne bi odločila za spremembo življenja, ampak kljub temu, da si vsak dan znova govoriš in se prepričuješ, da si to želiš bolj kot vse drugo, to – da ti končno uspe in da bi lahko končno zaprl usta tudi tistim, ki nikoli niso verjeli v tvoj uspeh, kdaj pogrneš. In kaj se zgodi? Pogrneš, se kaznuješ, pa zopet zdržiš, pa spet pogrneš, in tako dalje. Začaran krog navad v jekleni srajci, v kateri si živel nekaj mesecev nazaj. Hja, pa le spoznaš, da res ni tako ”u izi”;) Šment!;)

Človek se bi verjetno ( verjetno! ;)) ) vseskozi držal vsega, če bi gledal le nase. Hja, kako preprosto, kajne? A, kaj, ko vstaneš in se že v kopalnici pogledaš v ogledalo, in greš iz svojega sveta in vidiš/bereš, kaj so že nekateri dosegli v dneh mesecih, greš še dalje in se znajdeš na praznovanju, kjer vsi suheci jejo slaščice, pa greš naprej in ti nekateri bombandirajo, kako je priporočljivo, da izgledam na tistem pomembnem nastopu – da bi morala stati v mini krilu ali pa tesni dolgi obleki. Potem se  zaveš, da še tega pač ne moreš….

Ja, ni tako ”u izi”, a ne?!;)

vztrajnost shadow_curl

Ampak, če imaš krasno osebno trenerko, je lažje. Priznam, da imam vedno znova slabo vest, ko včasih Barbaro ”bombandiram” z eno in istim. Pa četudi sva tisto temo obrnili po čez in okrog, pa četudi mi je že vse obrazložila, pa četudi se je tisti trenutek res zdelo, da je vse tako lahko. Ampak, ko ostaneš zopet sam in delaš naprej – spoznaš, da bolj kot se želiš truditi, bolj te vse vleče nazaj. Potem pa zmanjka motivacije, pridejo solze in žalost. In, če sem se kaj naučila tudi v tem, je  to, da sem mislila, da sem lahko še vztrajnejša. Da bo vse šlo gladko. Ampak hja – če sem vztrajna na drugih področjih v življenju, zgleda-da se moram tega tukaj še naučiti. Verjetno zato, ker toliko časa preteče do rezultatov, kakršnih si si zamislil. In,če jih ni – je Sabrina ”down” ;))

Ampak seveda zaključimo pozitivno!;) Kar si zadam, to nekoč tudi uspe. Včasih se tolažim, da verjetno nisem edina, ki se ubada s tem. In vsaka stvar te nekaj nauči. Da le ni tako lahko. In tako ”u izi”, kot bi rekli mladi;) Pravljice pravijo,da če si nekaj močno želiš ( in za to tudi delaš), se nekoč uresniči. Mogoče je tudi ta nauk, da hujšanje ni tako ”u izi” prav tako korak naprej. Tudi to moraš spoznati;)

Vse dobro, naj vam uspe!



Sabrina Blog.

Pozdravljeni!

Pa je tukaj pomlad. Skoraj – ne še čisto uradno (  to bo za moj rojstni dan:D). Sonček sije, kratki rokavi so se že pokazali, z njimi pa tudi kakšen zimski kilogramček ali pa pridno natrenirane mišice. Kakor pri komu. Jaz se še trudim za to zadnje;)

In nadaljujem svojo ”hujšarsko misijo” z Barbaro. Upam,da mi gre dobro – tudi s padci. Čeprav sem smotana -priznam. Čeprav nisem perfekcionist, sem pa res samokritična. To verjetno izvira iz mojega področja delovanja – glasba, novinarstvo. Kjer moraš vedno dati vse od sebe. In tako poskušam delati tudi pri izgubljanju kilogramov. Čeprav včasih ni lahko. Sploh takrat, ko nisem spočita ( kot zadnje čase zaradi natrpanega urnika), pa nastopi utrujenost in z njo povezana lakota in želja po vsem prepovedanem. Tako, da se včasih kar borim. Ampak se ne dam kar tako! Če so padci, pa se skupaj z Barbaro poskušam čimbolje pobrat in iti naprej. In se ne tako hudo ”kaznovati” .

Pravzaprav si do zdaj sama pri sebi nisem ”dovolila” videti kakšne razlike v ogledalu. Ja, čudna sem.  Verjetno tudi za to, ker se pač gledam vsak dan in zaradi tega že kaj ”težko” opazim. Takšni pač smo ljudje. Včasih se celo sami slepimo, da ne vidimo sprememb – samo zato, ker niso še tako ogroomne. Ampak so, v njih pa je trud!

In kaj sledi zdaj. Ko sem se že malo prenehala obremenjevati, kakšna sem videti in da bom že nekoč izgubila tiste tečne kilograme, ki mi ne ležijo le na telesu, pač pa tudi na duši,  so ostali opazili še prej kot pa jaz sama. In to so opazili tisti – ki sploh niso vedeli, da sem se česa takšnega sploh lotila. ” Sabrina, a ti si pa nekam shujšala?…. Ooo Sabrina, tebi pa se že res nekaj pozna!…Ej Sabrina, ravno sem te gledala – a nisi nekaj shujšala?”… In potem se sama sebe vprašam ”A res? A sem res?… Ja mogoče pa le res malce. Mogoče se mi res že kaj vidi malega”. Pa se včeraj odpravljam na televizijsko snemanje in oblečem NOVE hlače, ki sem jih kupila kakšna dva tedna nazaj. In kaj opazim – prav visele so mi vsepovsod! Kot bi imela rito in vse skupaj v žaklju ( ki je lep in moden: D)… In to nove hlače!…. Ooo Sabrina. Pa je res nekaj! 😉

estrogen-hardworking-hormone shadow_curl

Pa sem si pri včerajšnjem treningu v fitnesu res malo vrgla učke na mojo podobo. Malo sem skomigala z glavo, ker se pač ne maram gledati, ampak je bilo vidno. Vampek je že malo bolje, bedrce se že manj ”lupčkajo” pri hoji (hehe), rita pa je kar naekrat dvignjena in neštrleča. Pa mi je vedno tako ”kipela” od telesa 😉

In kaj še potem. Za koncert so mi v oči padle zelo lepe elegante hlače. Ampak kroj je bil zares ozek. V rokah sem držala št.40, pa sem si mislila ” Hjooj Sabrina, tole ne boš spravila na svojo rito. Še pas imajo tako ozek in še neraztegljive so”… Pa sem jih šla vseeno poskusiti… Čeprav sem vedela, da sem bila na konfekcijski številki 42. In kaj se zgodi – prevelike so mi bile…. Prevelike??!! Pa nič mi ni bilo več jasno. Kako mi je lahko 40 številka prevelika, ko se mi pa zdi, da še imam tako veliko rito in vse skupaj;)… Okej – samo poskusila bom 38. Verjetno jih ne bom mogla zapet, ampak poskusila jih pa bom… Pa grem – se oblečem in jih zapnem brez problema!… Pravzaprav zares nisem mogla verjet, res ne! In bila sem res vesela – da bom na koncertu pela v dveh konfekcijskih številkah manj. Pa to pa je tudi nekaj 😉

In kaj sem ob tem spoznala. Da sem pač smotana ženska, pri kateri vsi opazijo spremembo, razen sama pri sebi ne. Enostavno sem slepa za takšne rezultate. Pa se obremenjujem z meritvami in tehtnico in včasih mojimi slabimi dnevi…. Namesto, da bi opazila tole! 😉

Tako da samo še nadaljujem, skupaj z mojo Barbaro! Res upam,da mi uspe… Pa kaj upam…. Hočem, da mi uspe! Vem, da mi bo!

Klikni za celoten Sabrina Blog.

 


Pomeol.jpg



Pomeol Blog.
——

Naša Pomeolovka Mira se drži obljube in se nam je po mesecu dni javila kako ji gre in kaj se dogaja. Pa si poglejmo kaj pravi.

Kakorkoli že je bilo in je,  za nami je mesec »samostojnega plavanja« – brez POMEOLA, brez pomoči strokovnjakov!

Z največjim veseljem vam javljam, da sem še vedno na poti. Prav ali ne, sama sem se odločila za to pot,pa tudi to, da se po mesecu dni oglasim. Tega se držim, kot sem se priporočil, ki sem jih prvi mesec dal osebni trener. Seveda tukaj mislim Barbaro 😉

Po novem mesecu dni sem ponovno opravila, tehtanje, meritve. Rezultati vam bodo dali odgovor.  Čeravno si nisem  vsega zapomnila v tistem mesecu, mi v ušesih znano odzvanjajo besede, da je 2 kg na mesec  skoraj  optimalno. Zame je to še ena nova potrditev, – da sem se držala njenih nasvetov – da plavam sama,  vztrajam, da zmorem, čeprav se mi je mesec vlekel  v neskončnost. Ampak za začetek pa vsakemu toplo priporočam podporo osebne trenerke Barbare in Pomeola.

rezultat_2_meseca

Še nabolj pomembno pa je,da lahko jem. JEM in sem sita, teža pa vseeno pada! Da ne  stradam, da nisem lačna,  čeprav mi hrana vsakokrat ni ravno povšeči.

Naredili smo nov red, za novo zdravje! Zelenjave je v izobilju, kombiniramo jo vsak po svojem okusu in imamo jo  zelo radi.  Sama nimam več želje po sladkem.  Sladkarije so se mi v duhu tako zataknile kot »poc«, prava sladka packarija s tisočerimi kemičnimi dodatki, ki samo preslepijo brbončice. V veliko veselje mi je sladko sadje, ki je zdaj poponoma drugačnega okusa.  Zelo sladko – vendar drugače sladko od procesiranih slaščic, in dosegljivo v manjših količinah.

Vadba je postala lažja in zato tudi hitrejša – pravilnejša, da ne trpijo – sklepi, kolena. Problemi so še vedno sklece na tleh, a naredim zaporedoma 10 ženskih.  Grem naprej, dokler ne bom zmogla tudi moških! Nisem še  vrgla puške v koruzo!

Ker smo v družini štirje člani, ki smo se skoraj vsi nekoč  obremenjevali s povečano težo, nam je danes lažje, saj delujemo kot skupina.  Vsi se prehranjujemo po Barbarinem načrtu, z malimi odstopanji . Kolikor si pač kdo upa, ker ve kako napake »popraviti«.  Drug drugemu nudimo pomoč, ko se ne znajdemo, ali nam zmanjka volje.  Pripravljamo hrano v naprej in ne kompliciramo.

Osebni trener, ah pa saj lahko rečem kar moja trenerka Barbara, je tista, ki pravi: Zdaj ne moreš odnehati, ker  ves čas vztrajno delaš in  ne moreš pustiti, kar si dosegla v dveh mesecih!

Pot se nadaljuje……………..za vsakogar drugače!

 

—-

Klikni za celoten Pomeol Blog.


hujsam_manjse_hlace.jpg



Z velikim veseljem delim z vami dojemanje gospe S., ki pridno vztraja pri svojem cilju.

Pravi, da ne razume ljudi, ki si želijo shujšati in pravijo da bi skoraj vse za to naredili, da se enostavno ne držijo plana in programa. Pravi: ”Razumem, da je življenje ni tako preprosto, kot bi si ga želeli, da je polno dobrih, lepih in tudi slabih in črnih treuntkov, ampak ko imaš enkrat rešitev pred nosom, zakaj za vraga je na primeš in se je ne držiš do konca?” Sama sem pač take narave, da ko sem na začetku videla svoj prvi rezultat sem bila še toliko bolj prepričana, da mi bo uspelo.

Ja, tudi sama sem imela črne misli in slabe dneve, ko bi vse skupaj poslala nekam in se potolažila z največjo tablico čokolade, ampak se nisem. Rezultata sem si tako močno želela, da sem vztrajala. Da sem znova in znova postavljala vprašanja osebni trenerki, dokler nisem dojela in razumela odgovorov, ki mi jih je dajala.

Danes lahko rečem, da sem tako blizu svoje cilja, da skoraj vsak dan opazim eno novo spremembo na sebi.

HLAČE…

V moji garderobi so pred nekaj mesecih bile same ohlapne in bolj ko ne temnih barv hlače, za katerimi oziroma pod katere sem se lahko skrila. Da bi si lažje predstavljali vam povem, da je bila moja konfenkcijska številka 48. No ja tudi v kakšne 46 sem se stlačila, ampak potem nisem skoraj cel dan nič jedla in bolje je bilo če sem stala; sedeti je bilo zelo naporno, vse me je tiščalo. Par dni nazaj sem se odločila da je čas za nove hlače. S strahom sem prodajalki v trgovini rekla : ”42 bi poizkusila?” HA HA HA Bravo jaz! Brez problema sem jih zapela in noro kako prijetno sem se počutila. Prodajlka pa me je vprašala, če bi morda poizkusila še eno številko manjše. HAHAHAHAAA Res sem bila ponosna sama nase in komaj sem čakala, da se slišim oziroma vidim z mojo osebno trenerko, da ji lahko to povem.

hujsam_manjse_hlace

OPRSJE…

Ne vem kako ostale ženske gledajo na to, ampak moj vidik je bil takle. Seveda sem si v mladih letih želela imeti večje oprsje, ker bom mogoče tako bolje očarala fanta, ki bi ga želela. No moža sem dobila, ampak ne zaradi mojega oprsja 😉 no z leti se mi je oprsje povečevalo, ampak z njim pa tudi moj trebušček. Hja, kaj pa zdaj? Kaj če mi zdaj večje oprsje, če imam pa še trebuh večji. No sedaj, ko sem spet na moji željeni teži se je seveda tudi oprsje temu primerno pomanjšalo. Ampak, danes imam raje malo manj bujen dekolte, kot pa velik trebuh! Tako da, PUSH UP gor in bo spet lepo zgledalo. Kajti pomembno je itak kako se jaz vidim in kako se jaz ob tem počutim.

osebni_trener_pomagaj

MALA ČRNA OBLIKCA…

obvezna garderoba vsake ženske! Tako pravim jaz. Vsaka bi jo morala imeti. No, končno je prišel čas, ko je pristala tudi v moji omari. Pa ne samo v omari, ampak sem jo takoj preizkusila in se v njej podala na semenj, kjer sem sama sebi dokazala, da sem resnično naredila noro vizualno spremembo. Komplimenti so padali kot snežinke v najhujšem snežnem viharju letos. Da ne bo pomote, tudi iz strani nežnejšega spola. To je bil ”boost” za mojo samopodobo. Končno sem resnično dojela, da sem lepa tudi navzven in da se mi ni potrebno več skrivati za ali pod širokimi oblekami. Ljudje, ki me dolgo niso videli so bili osupli, brez besed in seveda so me zasuli z vprašanji kot so kaj si pa počela, kako ti je to uspelo, kako dolgo, na kakšen način, itd.

hujsanje_cilj_obleka

Tako, jaz sem postala nova oseba, ampak samo navzven! Na moji poti sem se zelo potrudia, da sva skupaj z osebno trenerko premikali ”koleščke” na prava mesta in da se vrtijo v pravo smer. Seveda mojega potovanje še ni konec. Zdaj se učim kako to kar sem dosegla obdržati. In moram reči, da mislim da mi gre zelo dobro. Noro je to, da mislimo da vemo, pa prav zares nimamo pojma. In si samo škodimo.

Vsakemu polagam na srce, da če si resnično želiš shujšati, ne iskati razlogov da ne bi še danes ali pa da dvomiš v to kar ti bo povedal osebni trener. Zgrabi plan, ki ti ga da in se ga močno drži. Ja, bo zelo naporno, ampak mislim, da imamo vsi v sebi vsaj toliko trme, da je v tem oziroma takem primeru zelo dobrodošla in bo na koncu vaše poti veselje toliko večje in slajše. Zaupaj v besede in tudi v gotovost da boš dosegel rezultat, ki jo bo dal osebni trener. Kajti če se samo malo preskrolaš po Barbarini spletni strani, vidiš da ni uspelo le meni, ampak tudi drugim.

Tukaj še moj zadnji rezultat:

rezultat_v_4_mesecih_20_kg_manj

Še enkrat pohvalim in se zahvalim osebni trenerki Barbari za podporo, besede in njeno pozitivo! Resnično sva skupaj dosegli več kot pa sem si na začetku mislila, da bova.

Tako, jaz grem zdaj naprej, vi pa upam, da se mi kmalu pridružite z enakimi mislimi.

Vse lepo in lepe pozdrave tudi iz moje strani, gospa S.



Sabrina Blog.

Pozdravljeni dragi moji ”hujšarski” blogarji!

Upam, da ste super! In, da ni prav nobenega razloga, da to ne bi bili. Saj veste, ljudje smo po navadi slabe volje ”kar tako”. Prav zares – to ugotavljam. Zjutraj nam že nekaj ne ”zadiši” tako kot bi moralo, pa si že napovemo slab dan. Pa ni temu tako! Vedno je treba poiskati nekaj pozitivnega – to se vedno znova učim od sebe in iščem tudi pri drugih.

Verjetno se sprašujete, zakaj sem naredila takšen uvod. Ja no, ne bi vas rada kar takoj napadla, kako trpim in jem travo in pijem samo vodo, pa treniram kot zmešana, pa še Barbara me biča po skypu…. Če pa to ni res! 😉 Hehe, saj veste, da se rada hecam. Pač sem zabavna, tudi pri hujšanju. Ni tako hudo. Je tako, kakor si sam narediš. Pravzaprav si sami otežujemo vse zadeve v življenju, tudi hujšanje. Ja, tudi sama sem taka;) Včasih.

Jutro se je res zame začelo žalostno. Včasih enostavno ne veš, kaj delaš narobe. Se trudiš in si maksimalno želiš uspeha, potem pa se vedno znajdeš nekje vmes. Potem pa še sam ne veš kaj delaš. No, zato pa je tu Barbara. Moja Barbara;)

Naredila mi je nov osebni program treningov in prehranjevanja. In spraševala sem se, kdaj začeti. Nekaj hrane, ki je ne bom več rabila, sem namreč še imela v hladilniku. ”Ah, začni Sabrina v nedeljo….Ne,v ponedeljek…” sem se kregala sama s sabo. In kaj sem se odločila? Začela sem TISTI TRENUTEK! Točno to! In to je veliko boljše! Če bi prelagala in prelagala, bi se sigurno še kaj prekršila, ker bi se zbudila ”lačna Sabrina” ( kot jo jaz poimenujem) in mi rekla” Daj Sabrina, danes lahko. Itak jutri začneš nov korak”…. A vidite? Kako hinavski je naš ego in naše telo? Lahko si zeeeelo želimo, pa bomo vedno našli kakšen izgovor in prepričevanje v obratno smer. Včasih je res ferdamano težko. Priznam! 😉

Veste, če bi hotela ”izi”varianto, bi si izbrala dieto. Do poletja bi sigurno dala kakšen kilogram dol. A kaj, ko sem se z njimi že zdravstveno kar precej zapletla. In miselno. In tega nočem več! Zato sem izbrala novo in zrelo naložbo – življenjsko… Da se dokončno spremenim in NAUČIM tako živeti. To je najbolj pomembno. In verjemite mi, da sem drugače zelo aktivna. Včasih že kar preveč Moj organizem deluje na polno od 5h-22h. In potrebujem hrano. Za svoj tempo res! Na primer, danes sem že navsezgodaj bila v šoli, potem imela vaje z zborom, potem vaje s Pihalnim orkestrom za svoj koncert ( sigurno ste zasledili na moji FB strani – lepo vabljeni), potem sem že hitela na trening – in ga super opravila, ker sem bila res ”gnila”, sedaj pa še urejam poslovne maile in telefonske klice za nastope, čaka me še domača naloga, pa še vaditi moram….A berete? Takšen tempo potrebuje ustrezen način življenja in da končno odvrže vse svoje kilograme, ki so odveč in ga ovirajo. Verjamem, da sem na dobri poti. Res se trudim in se še bom!

Zato sem po fitnesu tudi skočila v trgovino. Hja, če kuham sama – seveda tudi sama nakupujem;) Pa sem si nabavila zdrave zadevščine, da bom lepo nadaljevala naprej. In gaaaaasa proti cilju!

Še tole bomo probali;)

Se beremo! Vesela bom, če boste spremljali mojo pot in rezultate.

Vse lepo….

Klikni za celoten Sabrina Blog.