sexy-ritko.jpg

Danes pa sem pomislila, da bi malce napisala o tem, kako sva s trenerko naredili plan glede moje prehrane. Veliko sva se pogovarjali na temo kaj rada jem, kaj imamo načeloma vedno doma oziroma kaj lahko vsak trenutek najdem v hladilniku in skrinji. Ugotovitev je bila naslednja, in sicer kar nekaj različnih polnozrnatih makaronov, kot tudi navadnih – belih-rumenih, ker moja otročka nista ravno najbolj navdušena nad rjavimi makaroni, riž, špageti, kosmiči, različni oreščki; od slanih do neslanih arašidov, indijskih oreščkov kot tudi orehov in lešnikov. Slednji so vedno bili na mizi postreženi, da si lahko čez cel dan oziroma kar smo doma, zobal. Pod pretvezo, da so to zdrave maščobe in da nismo jedli neumnosti, kot so bomboni in čokolada, čips ali karkoli drugega, ki je ponavadi na mizah ves čas postreženo. V hladilniku pa imamo načeloma vedno jajca, mleko, skuto, sadne jogurte, vsežo zelenjavo in kakšen sirček ter v skrinji zmrznjena piščančja prsa in morda ribe. Navada je bila kupovati sproti kar nam je zapasalo, da bi jedli, velikokrat tudi po željah otrok.
No to vse se je moralo spremeniti, če sem hotela zamenjati način življenja oziroma mojega prehranjevanja, da bi lahko dosegala rezultate, ki sem jih želela. Tako sem preuredila omarice in police, kje in kaj imamo sedaj postavljeno, da je čim manj motečih elemntov, ki bi me odnesli iz moje začrtane poti. Ja, je težko. Sploh, ker otroka še vedno jesta vse kar sta do sedaj vanjena jesti. Seveda jima poskušam sedaj ponuditi tudi kakšen obrok, ki spada med bolj zdrave, in včasih pojesta, včasih pa se noro pritožujeta nad tem da je preveč pisanih stvari na krožniku in ne moreta jesti. To se vidi kaj naredi ‘vrtec’, ko nekdo noče česa jesti, ker nekdo drug tega ne je. No pa vseeno kdaj pa kdaj pojesta tudi zelenjavno rižoto in ne zbirata zelenjave na robu krožnika.

osebna-trenerka-hitra-priprava-hrane

Predvsem kar mi je bilo všeč oziroma mi je všeč, in se tudi tega zelo držim, je to da si pripravim več obrokov vnaprej. To pa izgleda tako da je vikend primeren za kuhanje večje količine hrane. Potem pa pridejo prav tudi ‘tupperware’ posodice, katere lepo napolnim z izračunanimi obroki in me lepo počakajo tudi do pet dni v hladlniku. Ponavadi pojem že prej, kot pa v petih dneh, ker toliko spet ne nakuham. Velikokrat se zgodi, da tudi moj mož poje kakšno pripravljeno posodico, ko vidi kaj se notri skriva. Na ta način si brez problema vzamem s seboj v služnbo za jest in se ne sekiram kaj bom pa za malico jedla, ali kam bomo šli v službi na kavo ali poslovno kosilo, kjer nimam pojma kaj bi si naročila, razen mesne solate, da bi bilo v skladu z mojim planom. Zelo težko sem se navadila, da sem na delovno mesto odnesla dve ali tri posodice in tam potem jedla, medtem ko so me drugi gledali. Saj so mi po večini bili ‘fouš’, ker vse kar sem si do sedaj pripravila je bilo vedno zelo lepega izgleda in vedno je dišalo, potem ko sem si pogrela. Marsikdo se poheca, če bo naslednji dan tudi kaj tako dobrega prinesla s seboj in ali bom kdaj pripravila kaj več kot pa samo zase.

po-navodilih-osebne-trenerke-priprava-obrokov

Je pa tudi druga resnica. Velikokrat se zgodi, da jem eno in isto. In to opazijo tudi drugi. Moja osebna trenerka me je tudi na to opozorila, da se zna zgoditi oziroma se skoraj definitivno bo zgodilo. In hvala bogu sem bila na to pripravljena z odgovorm, ki je slednji:’’Ja, jem eno in isto, ker mi je to najboljše! A ti ne bi skos jedel tisto kar imaš rad in v čemer užiaš?’’ a ni to super stavek/vprašanje, s katerim postaviš v zadrego tistega, ki te sprašuje in kaj kmalu te pusti pri miru. No, a ni res, da če si pripraviš hrano na način, da ti je okusna in da še lepo izgleda, da bi jo lahko kar naprej jedel. Ja, je tudi res, da se prej ali slej naješ ene te iste jedi, ampak potem pa zamenjaš s čim drugim, ki je še po godu. Tako sva s trenerko skupaj pripravila kar nekaj, mislim da skoraj deset različnih obrokov, ki so mi všeč in jih potem samo menjam med seboj in jem tisto kar mi tisti trenutek pač paše. Ok, to ni ravno sladoled, ampak ker imam v mislih, da sem iz tedna v teden bližje svojemu cilju, je to definitivno vredno truda. Kakor sem videla pri sestavljanju obrokov, sploh niso toliko drugačni kot pa sem jih prej pripravljala, le količine so se spremenile. Tako ali tako sem in imam rada zelenjavo, piščanca, purana in ribe, kosmiče za zajtrk ali pa umešana jajca. Ja makaroni so se precej omejili in riž tudi, ampak še vedno jih jem. Tako da ni panike ali pa vsaj moj ego se mi nič ne oglaša. Kajti moja osebna trenerka je mnenja, da dokler ne bom na tako nizkem procentu maščobe lahko jem ogljikove hidrate v omejini količini in zato ne bo nič kasneje prišel moj rezultat. In to se tudi vidi. Prejšnjič sem že omenila kakšen rezultat sem dosegla v zadnjih tednih in sem jedla vse prej našteto, le v točno določenih količinah.

jedilnik-za-hujsanje

Popisovanje hrane mi tudi ne dela problema. Aplikacijo sem si kar naložila na telefon, ki ga imam itak skos pri sebi. Velikokrat si tudi kar že vnaprej vpišem kaj in koliko bom pojedla, da sem dnevno v začrtanih mejah. In potem samo sporti pogledam kaj sem si vnesla kot naslednji obrok. Točno sva določili koliko kalorij dnevno naj bi pojedla, koliko je od tega ogljikovih hidratov, koliko beljakovin ter koliko maščob. Pokazala mi je tudi kako se lahko poigravam z količinami posameznega živila , da bom dosegla čim bolj približne številke, ki sva jih določili. Je kar zabavno. Ni tako težko, ko enkrat vidiš da ti je to dejansko v pomoč. Je veliko lažje kot pa na začetku, ker dokler ne vidiš rezultata, ker ti to predstavljale še eno opravilo več, ki ga moraš izvajati, dnevno oziroma večkrat dnevno in ti je samo v napoto. Potem pa to postane igra. Sploh koti trenerka dovoli kakšen obrok, ki ni ravno na dnevnem jedilniku. To mi je tudi zelo všeč. Kajti morda na približno 14 dni si privoščim, bi lahko rekla, en kos kupljene gibanice. Ampak jepogoj da jo vpišem v moj dnevnik in vidim kaj se zgodi z številkami ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob ter sip otemprilagodim ostale obroke glede na ta vnos. In še vedno ostanem znotraj začrtanih meja, le moj ego, moji možgančki so potešeni, da sem lahko pojedla tudi nekaj kar ni ravno najboljše zame oziroma za dosego mojega rezultata. To pa po drugi strani, pravi trenerka, predstavlja tudi na nek način kako bom potem ko dosežem cilj lahko živela naprej. Saj ni moj končni cilj priti do željene postave in do konca življenja gledati na vsak grižljaj in pisati v telefon kaj in koliko pojem. Gre se bolj za to, da sedaj moram to bolj kontrolirati, potem pa bom že znala sama oceniti kaj in koliko pojesti, da bom lahko vzdrževala postavo, ki si jo bom trdo pridelala, bi lahko rekla. Všeč mi je način, ko reče, da bo moje življenja potem izgledalo drugače, bolj zdravo in brez sekiranja. Pregreha ali dve nista konec sveta, le kaj naredimo potem je tisto kar šteje.


vaje-za-vec-energije.jpg

Nova športna oblačila so moj motivator, da lažje vztrajam. Pa se vseeno dostikrat pogovarjam s trenerko, ali so res nujno potrebna. Kot že veste sem že nekaj časa nazaj imela približno iste kilogram kot jih imam sedaj. Zakaj za vraga rabim zdaj druga oblačila? En izmed zanimivih odgovorov, ki pa verjamem da je eden in edini možen, je ta da je v starih oblačilih stara energija, ki pa ni dovolj, da bi me motivirala ta trenutek. S časom se tudi sami spremenimo, razširimo si obzorja razmišljanja in stvari, ki so stare so izstrošene, čeprav so še vedno cele in lepe in lepih barv in enkrat so nam morale biti všeč, da smo jih kupili.

pajkice-za-trening

Tako da sedaj sem ponosna lastnica novih dvojih pajkic, trenerke na patent (katerega modela nikoli do sedaj nisem bila ‘’fan’’) in dvojih kratkih hlač, ki bodo šle z menoj na morje z mojimi ‘novimi’ nogami in še enih tričetrt hlač/trenerke/pajkic na patent. Aja pa seveda treh novih športnih majčk, ki se mi lepo prilegajo na mojo novo nastajajoča se postavo. Nič me ne tišči, nič me ne veže in vse lepo stoji. Tako, da ko se pogledam v ogledalo v teh novih oblačilih vidim lepo in postavno mlado mamico, ki je pridna in pridno upošteva napotke svoje osebne trenerke glede prehrane in treninga ter se njeno telo spreminja v nekaj meni všečnega.

vec-energije

Ste se kdaj vprašale ali je pomembno kaj si bodo drugi mislili kako izgledam ali se samo primerjam z nekom drugim, o katerem itak nimam pojma kdo, kaj in zakaj je tak kot je ali vse to počnete zaradi sebe. Zase lahko rečem, da sem skozi leta opazila razliko. Kot mlada najstnica sem se seveda primerjala z ostalimi sošolkami in slikami iz katalogov in ja je bilo pomembno kaj si druge punce mislijo o omeni, o tem kako izgledam, ter seveda posledično kakšnemu oziroma kateregmu fantu bom bila všeč. Priznam, da ko sem prvič shujšala mi je samozavest skočila nad oblake, takrat sem tudi pustila takratnega fanta in spoznala enga ‘ful’ postavnega, za katerega sem mislila da ni šans da me bo sploh pogledal. No ja tut ta se ni dolg obdržal..hihi..no v glavnem, ko mi je samozavest skočila nad oblake oziroma kot pogovorno rada rečem ‘čez plafon’ sem zamenjala tudi skoraj vso garderobo. In ta mi je dala moči in vztrajnosti, da sem se potem kolikor toliko zadrževala pregreh. No potem ko sem spet bila pred tem da sem ‘morala’ shujšati, lepše napisano želela spet biti postavna, spet sem dobila nove športne copate, pa nove majčke za trenirat. In tako če pogledam nazaj, so me nove stvari načeloma spremljale na vsakem ‘potovanju’ do moje željene postave. No, in tako je tudi sedaj.

napeto-ritko

Saj se zavedam, da niso oblačila tista, ki me brcajo v rit za vsak trening in tlačijo v usta ‘pravo/zdravo’ hrano, ampak je tisti občutek, da mi dajajo moč, da jaz to vse zmorem. Da ko jih oblečem vidim moje telo v drugi luči. Da sem tudi jaz tista, ki dosega rezultate, vidne rezultate. V veliko podporu na tem področju je moje osebna trenerka. Noro na koliko različnih načinov mi je že predstavila procesa hujšanja in vztrajanja. Za vsako še tako neumno vprašanje ima odgovor kaj in zakaj je temu tako.

trenerka-za-fitnes

Tko da, če mi pomaga v omari kakšno novo oblačilo da ostajam na svoji začrtani poti, potem je bil to vreden nakup, upravičen nakup. Sicer pa, a nismo ženske dost po kopitu, da nikol nimamo dovolj
za obleč. Omare polne oblačil, obleči pa nimo nič pametnega.



Manj jej in te bo manj oziroma manj ko boš pojedla prej boš shujšala! Ja? Si prepričana v to?

Veš, da če se želiš znebiti odvečnih kilogramov moraš jesti manj. Izbereš si nek način prehranjevanja – neko dieto, ki je sama po sebi zelo strogo zastavljena, potem pa narediš oziroma delaš svetovno NAPAKO. Ješ še manj, kot bi morala. Le vsake toliko, ko res ne zdržiš več, pa poješ ravno tisto, česar ne bi smela.

In tako si vsak konec tedna razočarana nad svojim rezultatom, ki ga praktično ni. Ti pa si se več tednov matrala in (kolikor toliko…) držala navodil diete.

Tvoj glavni problem/izziv je pojesti dovolj tiste hrane, ki jo telo potrebuje, da lahko normalno funkcionira. In seveda odstraniti iz tvojega jedilnika vse tisto, kar ti onemogoča, da bi končno dosegla svoj cilj.

Skupaj poglejva česa MANJ in česa VEČ, da te bo potem resnično manj oziroma boš shujšala 😉

 

MANJ sladkarij  –>

Absolutno pravilno razmišljanje, ki te bo prej ali slej pripeljalo bližje cilju. Že en sam bonbonček sproži reakcijo oziroma željo po še in še težje se ti bo upreti naslednjemu. Kot domine, ki se ena za drugo porušijo. Zelo redko ostane pri SAMO ENEM bonbonu.

sladkarije_manj_hujsanje

VEČ zelenjave –>

Ogromno nujno potrebnih hranilnih snovi + vlaknin, ki so obvezne za dobro prebavo. Količinsko je lahko poješ več, pa boš še vedno pojedla manj (kalorij) kot bi jih s sladkarijami.

 zelenjave_vec

MANJ procesirane, vnaprej pripravljene hrane –>

V že pripravljeni hrani se skriva nešteto dodatkov, ki tvojemu telesu prej škodijo kot koristijo. Večina procesirane hrane vsebuje cel kup dodane soli in sladkorja. Da o ostalih substancah sploh ne govorim. Si se morda npr. kdaj vprašala kaj za vraga dajo v že pripravljen burger, da bi po končanem obroku lahko še kar jedla in jedla? Verjemi, zelo dobro so naštudirali katere ojačevalce okusa, pospeševalce apetita itd.. morajo dodati, da se tvoje telo odziva z željo po še.

 procesirana_prehrana

VEČ sveže pripravljenih obrokov oziroma obrokov, ki jih pripravimo sami –>

Le na ta način boš vedela kaj boš dejansko pojedla. Tudi v primeru, ko si hrano oziroma obroke pripraviš za cel teden vnaprej,  veš, da nisi uporabila nobenih konzervansov ipd., temveč izbrala le živila za katera veš, da kuhana, pečena ali sveža lahko počakajo v hladilniku tudi več dni. Seveda pa, če in ko ti čas dopušča posegaj po sveže pripravljeni hrani.

 osebni_trener_priprava_hrane

MANJ barvastih pijač –>

Če je pijača pisanih barv lahko s precejšnjo gotovostjo sklepaš, da ima poleg barvil dodan sladkor, ki seveda ni v skladu s tvojim načrtom hujšanja. S pitjem teh pijač po nepotrebnem zaužiješ dodatne kalorije in enako kot pri sladkarijah in procesirani hrani se v njih skriva želja po še.

pisane_pijace_osebni_trener

VEČ vode –>

Edino z njo se boš resnično odžejala in re-hidrirala telo. Kar je še posebej pri hujšanju izrednega pomena. In ne, ne boš sprala nobenih elektrolitov iz sistema, saj če sva realni, ti predstavlja ta trenutek že liter ali dva vode na dan ogromen zalogaj.

 voda_hujsanje_osebni_trener

Malo MANJ Cardia (aerobne vadbe) –>

Aerobna vadba je fajn, vendar je bolje če je kombinirana z anaerobno. Seveda je dobra za srčno-žilni sistem – da pridobiš na kondiciji, da si ojačaš srce, da ‘se nadihaš’ več kisika, itd. Vendar pa potrebuješ za uspešno hujšanje najprej anaerobno vadbo in namesto preveč cardia raje več počitka.

cardio_osebni_trener

VEČ vaj za moč (anaerobne vadbe) –>

Ne boj se uteži! Ne boš postala ”nabildana”! S tem imajo še fantje ”problem”. Imela pa boš lepo oblikovano telo, saj boš telesu dala vedeti, da naj v obdobju pomanjkanja hrane pusti mišice pri miru, ter naj primanjkljaj raje vzame iz lastnih zalog. Prav tako boš z vajami za moč pospešila metabolizem in si občasno celo lahko privoščila kakšno tortico več. 🙂

 utezi_osebni_trener

 

 


Pomeol.jpg



Pomeol Blog.
——

Naša Pomeolovka Mira se drži obljube in se nam je po mesecu dni javila kako ji gre in kaj se dogaja. Pa si poglejmo kaj pravi.

Kakorkoli že je bilo in je,  za nami je mesec »samostojnega plavanja« – brez POMEOLA, brez pomoči strokovnjakov!

Z največjim veseljem vam javljam, da sem še vedno na poti. Prav ali ne, sama sem se odločila za to pot,pa tudi to, da se po mesecu dni oglasim. Tega se držim, kot sem se priporočil, ki sem jih prvi mesec dal osebni trener. Seveda tukaj mislim Barbaro 😉

Po novem mesecu dni sem ponovno opravila, tehtanje, meritve. Rezultati vam bodo dali odgovor.  Čeravno si nisem  vsega zapomnila v tistem mesecu, mi v ušesih znano odzvanjajo besede, da je 2 kg na mesec  skoraj  optimalno. Zame je to še ena nova potrditev, – da sem se držala njenih nasvetov – da plavam sama,  vztrajam, da zmorem, čeprav se mi je mesec vlekel  v neskončnost. Ampak za začetek pa vsakemu toplo priporočam podporo osebne trenerke Barbare in Pomeola.

rezultat_2_meseca

Še nabolj pomembno pa je,da lahko jem. JEM in sem sita, teža pa vseeno pada! Da ne  stradam, da nisem lačna,  čeprav mi hrana vsakokrat ni ravno povšeči.

Naredili smo nov red, za novo zdravje! Zelenjave je v izobilju, kombiniramo jo vsak po svojem okusu in imamo jo  zelo radi.  Sama nimam več želje po sladkem.  Sladkarije so se mi v duhu tako zataknile kot »poc«, prava sladka packarija s tisočerimi kemičnimi dodatki, ki samo preslepijo brbončice. V veliko veselje mi je sladko sadje, ki je zdaj poponoma drugačnega okusa.  Zelo sladko – vendar drugače sladko od procesiranih slaščic, in dosegljivo v manjših količinah.

Vadba je postala lažja in zato tudi hitrejša – pravilnejša, da ne trpijo – sklepi, kolena. Problemi so še vedno sklece na tleh, a naredim zaporedoma 10 ženskih.  Grem naprej, dokler ne bom zmogla tudi moških! Nisem še  vrgla puške v koruzo!

Ker smo v družini štirje člani, ki smo se skoraj vsi nekoč  obremenjevali s povečano težo, nam je danes lažje, saj delujemo kot skupina.  Vsi se prehranjujemo po Barbarinem načrtu, z malimi odstopanji . Kolikor si pač kdo upa, ker ve kako napake »popraviti«.  Drug drugemu nudimo pomoč, ko se ne znajdemo, ali nam zmanjka volje.  Pripravljamo hrano v naprej in ne kompliciramo.

Osebni trener, ah pa saj lahko rečem kar moja trenerka Barbara, je tista, ki pravi: Zdaj ne moreš odnehati, ker  ves čas vztrajno delaš in  ne moreš pustiti, kar si dosegla v dveh mesecih!

Pot se nadaljuje……………..za vsakogar drugače!

 

—-

Klikni za celoten Pomeol Blog.


hujsam_manjse_hlace.jpg



Z velikim veseljem delim z vami dojemanje gospe S., ki pridno vztraja pri svojem cilju.

Pravi, da ne razume ljudi, ki si želijo shujšati in pravijo da bi skoraj vse za to naredili, da se enostavno ne držijo plana in programa. Pravi: ”Razumem, da je življenje ni tako preprosto, kot bi si ga želeli, da je polno dobrih, lepih in tudi slabih in črnih treuntkov, ampak ko imaš enkrat rešitev pred nosom, zakaj za vraga je na primeš in se je ne držiš do konca?” Sama sem pač take narave, da ko sem na začetku videla svoj prvi rezultat sem bila še toliko bolj prepričana, da mi bo uspelo.

Ja, tudi sama sem imela črne misli in slabe dneve, ko bi vse skupaj poslala nekam in se potolažila z največjo tablico čokolade, ampak se nisem. Rezultata sem si tako močno želela, da sem vztrajala. Da sem znova in znova postavljala vprašanja osebni trenerki, dokler nisem dojela in razumela odgovorov, ki mi jih je dajala.

Danes lahko rečem, da sem tako blizu svoje cilja, da skoraj vsak dan opazim eno novo spremembo na sebi.

HLAČE…

V moji garderobi so pred nekaj mesecih bile same ohlapne in bolj ko ne temnih barv hlače, za katerimi oziroma pod katere sem se lahko skrila. Da bi si lažje predstavljali vam povem, da je bila moja konfenkcijska številka 48. No ja tudi v kakšne 46 sem se stlačila, ampak potem nisem skoraj cel dan nič jedla in bolje je bilo če sem stala; sedeti je bilo zelo naporno, vse me je tiščalo. Par dni nazaj sem se odločila da je čas za nove hlače. S strahom sem prodajalki v trgovini rekla : ”42 bi poizkusila?” HA HA HA Bravo jaz! Brez problema sem jih zapela in noro kako prijetno sem se počutila. Prodajlka pa me je vprašala, če bi morda poizkusila še eno številko manjše. HAHAHAHAAA Res sem bila ponosna sama nase in komaj sem čakala, da se slišim oziroma vidim z mojo osebno trenerko, da ji lahko to povem.

hujsam_manjse_hlace

OPRSJE…

Ne vem kako ostale ženske gledajo na to, ampak moj vidik je bil takle. Seveda sem si v mladih letih želela imeti večje oprsje, ker bom mogoče tako bolje očarala fanta, ki bi ga želela. No moža sem dobila, ampak ne zaradi mojega oprsja 😉 no z leti se mi je oprsje povečevalo, ampak z njim pa tudi moj trebušček. Hja, kaj pa zdaj? Kaj če mi zdaj večje oprsje, če imam pa še trebuh večji. No sedaj, ko sem spet na moji željeni teži se je seveda tudi oprsje temu primerno pomanjšalo. Ampak, danes imam raje malo manj bujen dekolte, kot pa velik trebuh! Tako da, PUSH UP gor in bo spet lepo zgledalo. Kajti pomembno je itak kako se jaz vidim in kako se jaz ob tem počutim.

osebni_trener_pomagaj

MALA ČRNA OBLIKCA…

obvezna garderoba vsake ženske! Tako pravim jaz. Vsaka bi jo morala imeti. No, končno je prišel čas, ko je pristala tudi v moji omari. Pa ne samo v omari, ampak sem jo takoj preizkusila in se v njej podala na semenj, kjer sem sama sebi dokazala, da sem resnično naredila noro vizualno spremembo. Komplimenti so padali kot snežinke v najhujšem snežnem viharju letos. Da ne bo pomote, tudi iz strani nežnejšega spola. To je bil ”boost” za mojo samopodobo. Končno sem resnično dojela, da sem lepa tudi navzven in da se mi ni potrebno več skrivati za ali pod širokimi oblekami. Ljudje, ki me dolgo niso videli so bili osupli, brez besed in seveda so me zasuli z vprašanji kot so kaj si pa počela, kako ti je to uspelo, kako dolgo, na kakšen način, itd.

hujsanje_cilj_obleka

Tako, jaz sem postala nova oseba, ampak samo navzven! Na moji poti sem se zelo potrudia, da sva skupaj z osebno trenerko premikali ”koleščke” na prava mesta in da se vrtijo v pravo smer. Seveda mojega potovanje še ni konec. Zdaj se učim kako to kar sem dosegla obdržati. In moram reči, da mislim da mi gre zelo dobro. Noro je to, da mislimo da vemo, pa prav zares nimamo pojma. In si samo škodimo.

Vsakemu polagam na srce, da če si resnično želiš shujšati, ne iskati razlogov da ne bi še danes ali pa da dvomiš v to kar ti bo povedal osebni trener. Zgrabi plan, ki ti ga da in se ga močno drži. Ja, bo zelo naporno, ampak mislim, da imamo vsi v sebi vsaj toliko trme, da je v tem oziroma takem primeru zelo dobrodošla in bo na koncu vaše poti veselje toliko večje in slajše. Zaupaj v besede in tudi v gotovost da boš dosegel rezultat, ki jo bo dal osebni trener. Kajti če se samo malo preskrolaš po Barbarini spletni strani, vidiš da ni uspelo le meni, ampak tudi drugim.

Tukaj še moj zadnji rezultat:

rezultat_v_4_mesecih_20_kg_manj

Še enkrat pohvalim in se zahvalim osebni trenerki Barbari za podporo, besede in njeno pozitivo! Resnično sva skupaj dosegli več kot pa sem si na začetku mislila, da bova.

Tako, jaz grem zdaj naprej, vi pa upam, da se mi kmalu pridružite z enakimi mislimi.

Vse lepo in lepe pozdrave tudi iz moje strani, gospa S.





Pozdravljeni!

Čeprav se nerada hvalim, bom vseeno povdarila,da sem to jaz … Gospa S. … in bom z vami delila mojo izkušnjo, kako sem uspešno shujšala preko online svetovanj, kjer sem iz tedna v teden upoštevala navodila, ki mi jih je postrega moja osebna trenerka Barbara. Vsakokrat mi je odgovorila na vsa moja vprašanja in me bodrila z motivirajočimi besedami.

Na pragu v 40. leto in po dveh otrocih si ob 98 kg nisem mislila, da sem lahko zopet fit. Osebno trenerko Barbaro sem poklicala prav zaradi branja objav njenih zadovoljnih strank. Vse skupaj pa je sovpadalo z mojo željo, da mi vsaj malo uplahne trebuh. Pa tudi mož mi je vedno bolj vztrajno prigovarjal, naj vendar že kaj ukrenem, ker nikakor že dolgo ni več zadovoljen, če se spomni name pred petnajstimi leti ob poroki.

hujsam_zaradi_poroke

Od nekdaj se sebe spominjam s 75 kg. Že začetek – prvi teden je neverjetno spodbuden in ti da elana (meni se je teža zmanjšala za 5 kg). Moje stanje po 3 mesecih in 3 tednih je 79 kg in sem praktično zadovoljna. Želim in celo lahko dobim “raven trebuh”. Da ne rečem, da je skopnelo tudi ogromno celulita. Samozavestno lahko oblečem kratke hlače, ne tiste “kratke do kolen” in zopet mikico brez rokav.

shujsala_znebila_celulita

Dobro je pa tudi, ker nismo več v rizični skupini za srčno žilne in ostale bolezni, ki se z leti lahko pojavijo. Seveda pa se je za rezultat potrebno držati navodil prehrane in telovadbe.
Veliko zadovoljstva želim tudi ostalim, ki se boste odločili za to pot.


kdo_si_ti_v_ogledalu.jpg

Pred dvemi meseci sem vam postregla z fenomenalnim le enomesečnim rezultatom gospe S, katerega si lahko še enkrat pogledate tukaj V 1 mesecu skoraj -10kg lažja.

Gospa je pridno vztrajala. Seveda imela svoje ‘ups and down’-se, vendar je glavo držala pokonci in šla naprej.

Poglejmo si njen rezultat v samo 3eh mesecih.

rezultat_v_3eh_mesecih

 Kaj pravite? Bi lahko rekli, da je to popolnoma druga oseba.

Sama mislim, da še ne dojema rezultatov, kajti Ego ji nagaja z vsemi možnimi triki, ki jih pozna. Noge so že presuhe! Zdaj imaš pa kar naenkrat ogromen nos! Kam pa so izginila tvoja lepa polna okrogla lica? Ne vem če sem si všeč?!

Ja. Nekaj takega se dostim dogaja. Prišli so do popolnoma druge postave in se ne prepoznajo več. Niso vajeni tega kar vidjo v ogledalu. Potrebujejo čas, da sprejemejo nov izgled za svojega in se ga veselijo.
Saj ne rečem, da se gospa ne veseli svojega rezultata, ali pa da na svoj dosežek ni ponosna. To je zelo, vendar misli in pomisleki so plod njenega Ega, ki pa se trudi, da bi zašel nazaj na stara pota. Tam se je počutil čisto v redu. Ona je bila tista, ki ga je pretentala in namatrala, da je danes tukaj.

kdo_si_ti_v_ogledalu

Jaz, kot njena osebna trenerka sem zelo ponosna na njen rezultat. Sedaj pa bova delali na tem, da se sprejme in premagava gospoda Ega in mu dopoveva, da je to sedaj njegov novi ”look”, s katerim bo od zdaj naprej hodil po svetu!


sadje.jpg

HrčekKiObožujeBrokoli Blog.
—-
paleo paleo paleo in da haus 😀

 

S tem tednom je padla odločitev, da poskusim paleo in se ga držim za začetek en mesec. Lahko rečem, da pri prejšnih variantah drugačne prehrane sem se vedno pripravljala, da bo sedaj to nekaj drugačnega, nekaj x, sedaj pri paleo pa sem si samo rekla ok to je zdej to, to smem to ne smem in pika. Manj kompliciram lažje gre 🙂 no za menoj so sicer šele štirje dnevi ampak vseeno imam občutek, da nebi smel biti problem. Mogoče je res, da vsak posameznik potrebuje določen čas, da pri sebi razčisti kaj je prav in kako vstrajati pri nečem. Ko vidiš, da ti vsakdanja prehrana povzroči toliko težav in se še vedno bašeš z njo in si misliš da je vse ok…. njaaa ravno obratno. Tudi sama sem bila na tem mestu in sedaj mislim da sem se premaknila malo od tega mesta. Kar pa je najtežje, je to novo mesto obdržati in ga furat naprej. Toda z voljo in pozitivo se daleč pride, vedno se je. 🙂

 

Kar se tiče same prehrane – PALEO, mi je všeč najbolj to da ti pripada en sadež na dan 🙂 ne vem zakaj ampak to mi je tko kul in potem med odmorom ko si privoščim pomarančo, jo prav z veseljem lupim in kasneje še z večjim veseljem  pojem. In ko ti sošolc reče a daš en košček, mu odgovoriš: NOT! kaj ti ni jasn 😀 moje, ne dam!

sadje

dejansko drugače gledaš na samo hrano v njej uživaš, se nekako ne prenajedaš!

 

ta teden sem bolj kot ne na meniju imela solato s (piščancem, tuno, lignji) to je to kar dobiš na bone. 😉 ali pa samo piščanec in zelenjavo. Jutri pa grem po tapiokino moko in pa srfat po netu in poiskat kakšne noro dobre paleo recepte 🙂

 

lep dan še naprej 🙂

—-

Klikni za celoten HrčekKiObožujeBrokoli Blog.


sprememba_je_tezka.jpg

RdečaKapica Blog.
—-

uffff ja 4 tedni – 28 dan danes, NAPORNO JE!!!

sprememba_je_tezka

Vse okoli sebe vidim sladice, takšne ali drugačne, še tiste mi dišijo ki jih sploh ne maram!!!?!!?!!! Sladki krompir je čudežno bolj sladek kot ponavadi in skos sem lačna za umret!!

Včerajšnji termin z Barbaro je bil – khm khm – kako naj povem, spet sem samo kimala. Prejšnjič sem vam potožila kako se bojujem sama s sabo in evo, takoj sem dobila odgovor kaj se dogaja. Sej to mi ful všeč, ne me narobe razumet, hvalal bogu, da mi vse takoj pojasni in razloži zakaj in kaj, kako, čemu, itd.

Ja, kaj neki le?!?!! Manj ko je maščobe bolj naporno je, telo se bolj upira, pustmo da mi Ego navija same neumnosti z popolnoma fenomenalnimi razlagami zakaj je to tako in zakaj nujno in obvezno moram zdaj nekaj pojesti in sploh bom raje kar nehala, ker če ne lahko skoraj v nedogled nadaljujem.

”Pozitiva, pozitiva, pozitiva!!!! Moram bit pozitivna, če hočem pozitiven rezultat!”: pravi Barbara.

Sicer se malo tolažim, da samo še ta teden in potem mogoče še naslednji teden, potem pa PAVZA. Sicer nisem še čist ziher kaj je Barbara mislila s to pavzo, ampak bom že vidla, a ne? Počakat bo treba, ni druge.

Vmes pa vztrajat in magari z glavo čez zid se mal prisilit in naredit vse po planu, če hočem rezultat. In ja, hočem ga. V novoletni obleki hočem izgledat kot še nikoli! To sem si zadala za cilj. Sem jo že navlekla na sebe, ampak še ne stoji tako kot bi morala oziroma tako kot sem si zamislila.

Barbara pravi, da je ful pomembno si vizualizirati kako hočemo, da zgledamo. To baje pomaga pri vztrajanju in potem naj bi si ta cilj bolj želeli in ga baje tudi lažje dosegli, ker bi več energije usmerjali v to uresničitev.

Ma ja, energija gor ali dol, po domače povedano: SUCK IT UP AND JUST DO IT!

naredi_vse_potrebno_da_ti_uspe

Tk da, pejmo trenirat!

—-

Klikni za celoten RdečaKapica Blog.