RdečaKapica Blog.
—-
Res, da se nisem cel teden javila, ampak recimo da sem bila kolkor tolk ‘pridna’.
Bom šla kr od začetka.
V petek sem potem imela še popoldanski trening, katerega sem sicer bolj z muko naredila, ampak sem ga. Če se prav spomnim, sem celo naredila še nekaj vaj več kot pa programu. To pa samo zato, ker sem vedela da me v soboto čaka izlet/zabava, moj stric je praznoval 80let, in s tem povezano, da bom več kot pol dneva, ko sicer lahko jem več oziroma moram jesti več, se morala noro paziti kaj bom dala v usta. To pa zato, ker ne jem več klasičnih jedi, ki so vedno v takih situacijah. Ampak vseeno sem pojedla nekaj sadja več kot ponavadi, košček potice, poskusila nekaj kao domačih sladic, katere so bile ena bolj cukrasta kot druga, tako da sem raje vztrajala pri solatah. Ni šlo čisto po planu, ampak sem pa dala vse od sebe, da ga ne bi čisto polomila in podlegla situaciji.
Ko sem ravno omenila solate. Ponavadi v gostilnah prinesejo solate v tistih malo globjih krožnikih. Ha, HA, HAAA. Kar 5 krožnikov solate sem pojedla. Da sem se tako izogibala ostalim jedem, pohanim zrezkom, pireju, rižu, nekim čudnim svinjskim zvitkom in vsem ostalim ‘dobrotam’, bljek, ki so jih nosili na mize.
Vsi so me debelo gledali in šepetali, ampak se nisem dala. Raje sem se jaz smejala tistim ‘debeluškam’, ki so predno so karkoli nesle v uste čekirale ali jih kdo gleda in s pogledom obsoja. Res so bile smešne! 😀
No, potem je prišla nedelja. Malo daljši spanec sem si privoščila in po mojem, najverjetneje, sem potem tudi zaradi tega lahko bolj na komot naredila trening, ki me je čakal. O ja, na koncu treninga sem komaj kozarc držala v roki, ampak ta filing je res zakon. Ko čutiš, da si se resnično potrudil in dal vse od sebe.
Potem pa od ponedeljka do danes, norišnica na delu, kar naprej lahko rečem da sem se počutila LAČNO!!!Nekako takole sem se počutila kot tale tip spodaj oziroma sem si sebe predstavljala, da se takole derem, da bi jedla 😀
Komaj sem našla čas za treninge, raje sploh ne povem kolikokrat sem zamudila na termine z Barbaro. Ampak mi je vsakič dala, povedala točno tisto kar sem potrebovala. Priznam, dvakrat sem se celo zjokala, ker sem vedela da Barbara govori resnico in mi našteva dejstva, jaz pa še kar tupim in glupim eno in isto. Ampak hvala bogu, da mi je Ego le popustil in sem pokimala, dvignila glavo in se takoj po terminu odpravila narediti trening.In ja, vsakič sem se po treningu počutla prerojeno in vsaj za neki čaka zopet popolnoma odločno, da grem k uresničitvi moje želje.
Ja, ta teden sem vse fizične treninge naredila sama, bolj ali manj uspešno, z Barbaro pa sva trenirali moj Ego, ki se je nonstop oglašal z norimi idejami, kot so:
-pa kaj ti je tega mučenja treba?
-skos si lačna! Dej pojej kej bolj konkretnega!
-sej ti bodo vse cote premajhne!
-v modrcu že tok skor nč nimaš!
-veseli december je, a ne bi počakala do Januarja?
-a se ti sploh zavedaš da imaš zdej čisto vsak vikend eno zabavo?
In še in še jih je, in ja tudi sedaj jih še kar ima na zalogi. Ampak morem rečt, da se ne bom dala!
Wuuuhhhuuuu Miklavž je prišel danes na vse zgodaj. Vsak je dobil eno luštno darilce. Meni pa ni nič prinesel je pa odnesel 🙂
To pa kažejo današnje meritve. Ja no, še dobr za rdeče številke kar se meritev tiče, ker pač tista na tehtnici mi ni ravno všeč (na to se nanaša tudi naslov – WTF?!!?!). Mi pa je vedno bolj všeč moj trebušček in roke. Ful se mi že pozna. In mislim, da mi to daje energijo za naprej. No ja, vsaj ta moment 😀
Uživajte v teh prečudovitih sončnih dneh! Jaz bom definitivno 🙂
—-
Klikni za celoten RdečaKapica Blog.
