hitro do rezultata Archives - Osebna Trenerka za hujšanje in fitnes

vse_dam_od_sebe_trening.jpg

Intenzivni treningi so mi v izziv. Iz treninga v  trening opazim minimalne razlike v moči in vzdržljivosti. Mislim, da je ena izmed mojih prednosti pred vami ta, da imam zelo visoko toleranco na bolečino ter da lahko treniram v ali pod visokim srčnim utripom. Osebna trenerka mi je moj ošportno uro nastavila tako, da mi je nastavila meje srčnega utripa. Razdelila jih je tri dele, in sicer na 60-70% maksimalnega srčnega utripa, ki je zame 220utripov na minuto, nato na 70-80%, za katerega mi je rekla da naj se poskušam zadrževati čim večji del treninga v teh mejah, ker so optimalne za porabo maščobe in še ne pokurijo toliko mišic, ter na maksimalen del, ki je med 80-90% maksimalnega srčnega utripa. In ja, večino treninga se zadržujem nekje okoli 75-85%, odvisno od vaje. Ponavadi pri poskokih in hoji v izapdnem koraku brez problema pridem tudi čez 90%, ampak to je samo za nekaj trenutkov, potem pa itak pade kar hitro. Veliko poudarka je dala trenerka tudi na dihanje. Opazila sem, da sem do sedaj dihala ravno obratno, kot pa bi morala. Pravi, da je pravilen način tako, da ko se mišica krči, ko nam je težko takrat je treba zrak iztisnit ven iz pljuč, se pravi narediti izdih. Trenerka pravi, da takrat še dodatno pomagamo iztisniti moč, ki se skriva v mišicah. In res, da sem na začetku imela malo težav, predno sem se navadila dihati, ampak sedaj pa mi že gre. In razlika je opazna. Vsaj mislim da je.

hujsam_se_potim

Današnji trening je bil kar naporen. Najmlajši otroček je nekaj zbolel in kiha in kašlja oziroma bolj po domače povedano se davi, ko se želi izkašljati in se je budil ponoči in ko se mi ni dalo več vstajati in hoditi knjemu do posteljice, sem si ga vzela kar k meni v posteljo. To pa vse mamice vesto kako to potem izgledati spat. Vsake toliko časa te zbudi brca v rebra ali pa se vsede in potem kr vrže nate. In vse to pomeni nekvaliteten spanec in kratko noč. Ker pa sem trmasta treninga nisem prestavila na popoldan ali pa zvečer, ampak sem lepo vstala ko je zvonila budilka ob petih zjutraj. Lepo sem se pripravila, čeprav z muko, pojedla obrok za pred treningom, pripravila razpredelnico s treningom in začela. Po dvajsetih minutah treninga je kar teklo iz mene. Po vsaki vaji sem si obraz obrisala v brisačo, ker v naprotnem primeru bi imela tla popolnoma pošpricana. Zadnja vaje je vaja vzdržljivosti, in sicer drža v preži. Da se pohvalim in si dam sama sebi en velik ‘high five’, sem v zadnjih štirih tednih napredovala iz 15 sekund na dve minuti. Sem zelo ponosna na svoj rezultat. In med to vajo, ko sloniš na podlakteh in držiš glavi v isti liniji kot telo, mi je na vsakih toliko sekund pritekla kapljica potu po nosu in na tla. Ker se je v teh dveh minutah nabralo kar nekaj kapljic, ki so kapljale ena na drugo, je na tleh nastala ena prava mala lužica. Ko sem z vajo zaključila sem se zadihana zagledal vanjo. Kot bi se gledala v ogledalo. Svetloba, ki jeprihajala od strani skozi okno je bila ravno prav, da sem v lužici videla svoj odsev. Iz njega sem razbrala tisto, kar mi konstatno ponavlja moja osebna trenerka, in sicer poglej kam si prišla, kaj vse si že dosegla in kaj vse še lahko dosežeš, če se le odločiš, da boš vztrajala.

kapljica_znoja_med_treningom

Ne glede na to, da sem šele po parih minutah dobro prišla do sape in da sem v tem času umirila srčni utrip na nekaj normalnega, sem bila tisti trenutek nabita s toliko pozitivne energije, da bi lahko gore premikala. Vidim, da premalokrat verjamem vase, česa vse sem sposobna, da sem res lahko tudi jaz ena izmed tistih postavnim mamic, katere verjetno vsi občudujejo, kako dobro izgledajo, kako žarijo, ker so zadovoljne v svoji koži.  Prepričana sem, da je to moj tisti pravi cilj in ne same številke na tehtnici in centimetri obsegov. Ampak tisto notranje zadovoljstvo, ko ti je koža prav in ne živih in dihaš za nekoga drugega, kot to rade počnemo mame, ampak da dihaš skupaj z otrokom, s partnerjem. Da šele potem, ko imaš to notranje zadovoljstvo si resnično lahko srečen človek. In jaz se že zdaj veselim tega mojega srečnega človeka, ker sem in bom toliko trmasta in vztrajna, da ga bom dosegla. Da bom vzor mojim otrokom, kaj se da če je volja in česa vse smo sposobni narediti, ko si nečasa tako zelo močno želimo.

vse_dam_od_sebe_trening

Zato se le spravite migati, spremenit svoj življejski urnik in postanite srečne osebe tudi vi, skupaj z vašimi najdražjimi.


trening-v-fitnesu.jpg

Veliko sem prebrala na temo hujšanja; različne diete, sistemi prehranjevanja ali kakorkoli že poimenujete svojo pot do cilja, kar se tiče prehrane.
Skoraj v vsaki reviji ali na spletnih straneh lahko najdem popolnoma nasprotujoče si razlage kaj je dobro, kaj deluje, kaj je najučinkovitejše, kaj je najbolje za zdravje, kaj je najhitreje itd. Vse pa imajo en skupni imenovalec, ki pa je količina hrane. Nenazadnje, da nisem odkrivala tople vode, sem se odločila pristopiti do moje osebne trenerke in njo povprašati kaj bi bilo zame. Odločila sem se tudi, da bom poslušala samo njo in ne bom mešala različnih teorij med seboj. Kajti v preteklosti sem to že počela in prišla nikamor.

osebni-trener-ne-se-matrat-v-fitnesu

Trenerkin nasvet oziroma plan zame je naslednji. Da bom konkretna, trenutno imam 67.7kg pri višini 171cm, sva določila da bom jedla vse, le količine bova omejili. Potemtakem mi je izračunala, po katerikoli formuli že, da je moja trenutno poraba za vzdrževanje trenutne teže 2100kcal. In sedaj, ker sem na misiji hujšanje,mi je določila d bom pojedla 1500kcal. Kar znaša cca 30 odstotkov manj od 2100kcal. To je poimenovala, da je maksimalno kar bova zmanjšali moj vnos hrane, da ne bom kot zombi hodila naokoli. Ker kot vemo vsi je hrana energija, ki nas drži pokonci. Spustila se je še globje v razdeljevanje hrane. Določila mi je konkretno koliko od teh 1500 bo ogljikovih hidratov, koliko beljakovin in koliko maščob. Razmerje med temi nutrienti je 40/40/20. To pomeni, da v celem dnevu pojem 40% ogljikovih hodratov, kar znaša 600 kcal, isto velja za beljakovine in 20% maščob, kar znese 300 kcal. Če te številke spremenim še v grame je to 150 gramov ogljikovih hidratov, ravno toliko beljakovin in 33 gramov maščob.
Teh razmerij se mi ni težko držati; obroki so dokaj veliki, sploh če mi zapaše veliko različne zelenjave potem pojem ogromno. Vmes pa, ko mi zapaše pojem tudi polnozrnate makarone ali pa riž, ali pa kakšen piškot…hihi sem pa tja. Evo če priznam sem od začetka, ki je bil lepih 8 tednov nazaj, pojedla natakno 5 piškotov. Rezulata pa že od prejšnič veste kakšen je. Fantastičen!

hujsam-celo-zivljenje

Poglej zdaj se vadbo. Vsi vemo da naj bi bila vadba del našeg vsakdana, za boljše vsesplošno počutje. No in če hočem izgledat kot sem v preteklosti že izgledala, kar ‘izklesana’ v lepem športnem smislu, potem je to nuja. Ta nuja pa je meni v veselje, ker sem se že kot najstnica zaljubila v fitnes. In vsi do sedaj so poudarjali in še vedno poudarjajo, da bom z fitnesom / vadbo z utežmi pridobila najlepšo postavo. Tukaj mislim, da bo vse stalo na svojem mestu. Da bo ritka dvignjena, ne ploščata, roke lepo izoblikovane, da se lepo vidi napet biceps in triceps, trebušček raven z minimalno vidnimi trebušnimi mišicami oziroma, če sem bolj konktrena glede trebuha, da ko se sklonim naprej mi ne bo nič kože dol viselo. Sem preperičana da vsaka ve o čem govorim ali pa se morda celo najde tu notri. Moja osebna trenerka mi je pripravila trening za doma, ker imam kar nekaj ‘fitnes’ rekvizitov; od uteži, ki jih lahko sama sestavljam, do velike žoge, teklane steze, elastik in še kaj. Prva dva tedna sem delala sicer brez uteži, pa sem imela isto ‘muskel fiber’ kot ga imam danes, ko uprorabljam uteži. Vaje so zelo dinamične, kar mi je všeč. Potem sem naslednje štiri tedne uporabljala že uteži, sicer zelo lahke, tam do 5kg, ker več očitno nisem bila sposobna. Včasih sem imela občutek da mi bodo roke odpadle, pa vse kar sem morala med vajo početi je bilo držati uteži, rok sploh nič premikati. Delala sem vaje za noge, pa so me bolele tako noge kot roke. Danes že uporabim tudi po 10kg in še kakšen gramček čez, odvisno od vaje in se samo smejim, ko semspomnim kako je bilo na začetku. Sedaj kmalu pričakujem novo sestavljen trening, malo spremenjene vaje in kakšna celo zamenjana. Trenerka pravi, in tudi sama sem opazila, da se mišice hitro navadijo na vajo in kljub temu da iz treninga v trening povečujem težo, moramo po štirih tednih zamenjati vajo. Tako sedaj namesto navadnega počepa delam široki počep. Upam, da ste me razumela kaj hočem povedat. Ja, prav ste prebrale, tak ali drugačen počep ni samo počep, ampak se veliko skriva v tem ali so noge skupaj ali v širini bokov ali še malo širše. Resnično čutiš razliko, ko se počasi spuščaš dol in potem ko se je treba dvigniti nazaj. Vedno pa tudi osebna trenerka daje poudarek na pravilni izvedbi vaj. Non stop me opozarja, na to da držim mišice medeničnega dna stisnjene med izvedbo vaje. In ja je očitna razlika, če jih ne stisnem.

zdrava-prehrana

Waula…mislim, da sem vam napisala kar konkreten recept, ki pa seveda ga ne svetujem kar kopirati nase, akjti vsak je drugače, četudi smo pribložno enako veliki in težki. Na srce vam polagam, poslušajte trenerja, ki si ga izberete. Če pa se podajate na pot sami, si pa defitivno preberite kakšno knjigo na temo prehrane, da se naučite osnov in potem še kakšno na temo vadbe, kaj je dobro na začetku in kaj potem kasneje, da boste imeli napredek in boste iz tedna v teden bližje svojemu cilju.
Bodite vztrajni, trmasti in ves čas nasmejani tudi ko vas vse boli od treninga. Na hrano pa glejte kot gorivo, ki vas premika, vam daje možnost razmišljati. Odsvetujem in tudi moja osebna trenerka odsvetuje stradanje in pretirano cardio vadbo, da bi dosegli rezultate. Vedite to; zredili se niste čez noč, zato tudi shujšati ne morete iz danes na jutri.


sexy-ritko.jpg

Danes pa sem pomislila, da bi malce napisala o tem, kako sva s trenerko naredili plan glede moje prehrane. Veliko sva se pogovarjali na temo kaj rada jem, kaj imamo načeloma vedno doma oziroma kaj lahko vsak trenutek najdem v hladilniku in skrinji. Ugotovitev je bila naslednja, in sicer kar nekaj različnih polnozrnatih makaronov, kot tudi navadnih – belih-rumenih, ker moja otročka nista ravno najbolj navdušena nad rjavimi makaroni, riž, špageti, kosmiči, različni oreščki; od slanih do neslanih arašidov, indijskih oreščkov kot tudi orehov in lešnikov. Slednji so vedno bili na mizi postreženi, da si lahko čez cel dan oziroma kar smo doma, zobal. Pod pretvezo, da so to zdrave maščobe in da nismo jedli neumnosti, kot so bomboni in čokolada, čips ali karkoli drugega, ki je ponavadi na mizah ves čas postreženo. V hladilniku pa imamo načeloma vedno jajca, mleko, skuto, sadne jogurte, vsežo zelenjavo in kakšen sirček ter v skrinji zmrznjena piščančja prsa in morda ribe. Navada je bila kupovati sproti kar nam je zapasalo, da bi jedli, velikokrat tudi po željah otrok.
No to vse se je moralo spremeniti, če sem hotela zamenjati način življenja oziroma mojega prehranjevanja, da bi lahko dosegala rezultate, ki sem jih želela. Tako sem preuredila omarice in police, kje in kaj imamo sedaj postavljeno, da je čim manj motečih elemntov, ki bi me odnesli iz moje začrtane poti. Ja, je težko. Sploh, ker otroka še vedno jesta vse kar sta do sedaj vanjena jesti. Seveda jima poskušam sedaj ponuditi tudi kakšen obrok, ki spada med bolj zdrave, in včasih pojesta, včasih pa se noro pritožujeta nad tem da je preveč pisanih stvari na krožniku in ne moreta jesti. To se vidi kaj naredi ‘vrtec’, ko nekdo noče česa jesti, ker nekdo drug tega ne je. No pa vseeno kdaj pa kdaj pojesta tudi zelenjavno rižoto in ne zbirata zelenjave na robu krožnika.

osebna-trenerka-hitra-priprava-hrane

Predvsem kar mi je bilo všeč oziroma mi je všeč, in se tudi tega zelo držim, je to da si pripravim več obrokov vnaprej. To pa izgleda tako da je vikend primeren za kuhanje večje količine hrane. Potem pa pridejo prav tudi ‘tupperware’ posodice, katere lepo napolnim z izračunanimi obroki in me lepo počakajo tudi do pet dni v hladlniku. Ponavadi pojem že prej, kot pa v petih dneh, ker toliko spet ne nakuham. Velikokrat se zgodi, da tudi moj mož poje kakšno pripravljeno posodico, ko vidi kaj se notri skriva. Na ta način si brez problema vzamem s seboj v služnbo za jest in se ne sekiram kaj bom pa za malico jedla, ali kam bomo šli v službi na kavo ali poslovno kosilo, kjer nimam pojma kaj bi si naročila, razen mesne solate, da bi bilo v skladu z mojim planom. Zelo težko sem se navadila, da sem na delovno mesto odnesla dve ali tri posodice in tam potem jedla, medtem ko so me drugi gledali. Saj so mi po večini bili ‘fouš’, ker vse kar sem si do sedaj pripravila je bilo vedno zelo lepega izgleda in vedno je dišalo, potem ko sem si pogrela. Marsikdo se poheca, če bo naslednji dan tudi kaj tako dobrega prinesla s seboj in ali bom kdaj pripravila kaj več kot pa samo zase.

po-navodilih-osebne-trenerke-priprava-obrokov

Je pa tudi druga resnica. Velikokrat se zgodi, da jem eno in isto. In to opazijo tudi drugi. Moja osebna trenerka me je tudi na to opozorila, da se zna zgoditi oziroma se skoraj definitivno bo zgodilo. In hvala bogu sem bila na to pripravljena z odgovorm, ki je slednji:’’Ja, jem eno in isto, ker mi je to najboljše! A ti ne bi skos jedel tisto kar imaš rad in v čemer užiaš?’’ a ni to super stavek/vprašanje, s katerim postaviš v zadrego tistega, ki te sprašuje in kaj kmalu te pusti pri miru. No, a ni res, da če si pripraviš hrano na način, da ti je okusna in da še lepo izgleda, da bi jo lahko kar naprej jedel. Ja, je tudi res, da se prej ali slej naješ ene te iste jedi, ampak potem pa zamenjaš s čim drugim, ki je še po godu. Tako sva s trenerko skupaj pripravila kar nekaj, mislim da skoraj deset različnih obrokov, ki so mi všeč in jih potem samo menjam med seboj in jem tisto kar mi tisti trenutek pač paše. Ok, to ni ravno sladoled, ampak ker imam v mislih, da sem iz tedna v teden bližje svojemu cilju, je to definitivno vredno truda. Kakor sem videla pri sestavljanju obrokov, sploh niso toliko drugačni kot pa sem jih prej pripravljala, le količine so se spremenile. Tako ali tako sem in imam rada zelenjavo, piščanca, purana in ribe, kosmiče za zajtrk ali pa umešana jajca. Ja makaroni so se precej omejili in riž tudi, ampak še vedno jih jem. Tako da ni panike ali pa vsaj moj ego se mi nič ne oglaša. Kajti moja osebna trenerka je mnenja, da dokler ne bom na tako nizkem procentu maščobe lahko jem ogljikove hidrate v omejini količini in zato ne bo nič kasneje prišel moj rezultat. In to se tudi vidi. Prejšnjič sem že omenila kakšen rezultat sem dosegla v zadnjih tednih in sem jedla vse prej našteto, le v točno določenih količinah.

jedilnik-za-hujsanje

Popisovanje hrane mi tudi ne dela problema. Aplikacijo sem si kar naložila na telefon, ki ga imam itak skos pri sebi. Velikokrat si tudi kar že vnaprej vpišem kaj in koliko bom pojedla, da sem dnevno v začrtanih mejah. In potem samo sporti pogledam kaj sem si vnesla kot naslednji obrok. Točno sva določili koliko kalorij dnevno naj bi pojedla, koliko je od tega ogljikovih hidratov, koliko beljakovin ter koliko maščob. Pokazala mi je tudi kako se lahko poigravam z količinami posameznega živila , da bom dosegla čim bolj približne številke, ki sva jih določili. Je kar zabavno. Ni tako težko, ko enkrat vidiš da ti je to dejansko v pomoč. Je veliko lažje kot pa na začetku, ker dokler ne vidiš rezultata, ker ti to predstavljale še eno opravilo več, ki ga moraš izvajati, dnevno oziroma večkrat dnevno in ti je samo v napoto. Potem pa to postane igra. Sploh koti trenerka dovoli kakšen obrok, ki ni ravno na dnevnem jedilniku. To mi je tudi zelo všeč. Kajti morda na približno 14 dni si privoščim, bi lahko rekla, en kos kupljene gibanice. Ampak jepogoj da jo vpišem v moj dnevnik in vidim kaj se zgodi z številkami ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob ter sip otemprilagodim ostale obroke glede na ta vnos. In še vedno ostanem znotraj začrtanih meja, le moj ego, moji možgančki so potešeni, da sem lahko pojedla tudi nekaj kar ni ravno najboljše zame oziroma za dosego mojega rezultata. To pa po drugi strani, pravi trenerka, predstavlja tudi na nek način kako bom potem ko dosežem cilj lahko živela naprej. Saj ni moj končni cilj priti do željene postave in do konca življenja gledati na vsak grižljaj in pisati v telefon kaj in koliko pojem. Gre se bolj za to, da sedaj moram to bolj kontrolirati, potem pa bom že znala sama oceniti kaj in koliko pojesti, da bom lahko vzdrževala postavo, ki si jo bom trdo pridelala, bi lahko rekla. Všeč mi je način, ko reče, da bo moje življenja potem izgledalo drugače, bolj zdravo in brez sekiranja. Pregreha ali dve nista konec sveta, le kaj naredimo potem je tisto kar šteje.


30-kil-manj.jpg

Pozdravljeni! Sem mlada mamica dveh luštnih predšolskih otročkov. Ze od kar se spomnim me ‘’preveč’’ kilogramov spremlja iz otroških let. Ko sem bila najstnica, mladih rosnih 18 let in takrat v prvi ‘resni’ zvezi, so me besede kot so ‘moj buhteljček’, ‘bunkica’ in podobne začele resno motiti in se poigravati na zelo neprijazen način z mojo samozavestjo. Zato sem se čez poletje, ko sem imela časa več kot dovolj, ker ni bilo šole, podala na pot hujšanja. Izbrala sem si metodo hujšanja, za katero sem po kmečki logiki mislila da bo najboljša in najhitrejša. ‘’Manj jej in več migaj!’’ Tako sem vsak dan pojedla eno malo skodelico solate ter prekolesarila cca 20km, naredila nekaj čez 100 trebušnjakov in mogoče kakšen počep ter skleco. In waula…po dveh mesecih sem prišla iz okroglih 84kg na 56kg. Če pa to ni hud rezultat, pa nej me kokla zdej brcne. V pičlih dveh mesecih sem se dobesedno posušila. To je bilo skoraj -30kg. Bila sem  sicer bleda kot stena, a še vedno zelo ponosna na to kar sem dosegla. Noro se mi je zdelo, ko sem prišla nazaj v šolo, da so me vsi občudovali in hvalili. ‘’Juhuhu!’’ sem si takrat mislila. Potem pa je začelo primajkovati energije v šoli za učenje in morala sem začeti več jesti. In posledično tudi manj migati. Tako sem spet pridobila nekaj kilogramčkov nazaj. Mislim, da sem se potem vrtela nekje med 65kg in 70kg. Nisem si bila všeč in zato sem izbrala drugo pot, da spet pridem na tisto suhljato postavo. In tudi sem. Spet sem zelo zelo malo pojedla, tokrat dve solatki in kakšen kos kruha ter mesa poleg. In seveda, ker sem vedela da moram, če hočem kolikor toliko izgledati, narediti kakšen počep, izpadni korak, skleco ter trebušnjak sem to tudi storila. Skoraj vsak dan. In evo mene spet v hlačah številka 36 do 38 in majčke velikosti S. Da ne govorim, da energije nisem imela nobene. Nekje vmes sem zamenjala partnerja, tokrat sem bila ze na fakulteti, kjer pa sem se spoznala z aerobiko in fitnesom. Dva načina kako lahko pomigam in se podruzim s sošolkami. Pa tudi malo več sem začela jesti, ker učenje na fakulteti ni bila mala malca. Ker sem zelela imeti dobre ocene, sem nekako nehala se sekirati kako izlgedam in sem raje pojedla kaj več, da sem imela dovolj energije za aktivno učenje in poslušanje predavanj. Se pravi v letih od 21 do 25 sem nekako imela neko povprečno postavo, za zensko veliko 170cm. Kilogrami so se potem nekako skos vrtili okoli 65kg. Potem pa je nastopila sluzba. In ker sem se pa ze takrat toliko podučila, da če zelim dobro izlgedati, bom morala najti neko pametno razmerje med hrano, gibanjem in sluzbo. Takrat sem prvič najela osebnega trenerja, s katerim sem imela fantasticen rezultat. Iz povprečne postave pri 65kg, sem samo v nekaj mesecih prišla na lepih 60kg in vse je stalo na svojem mestu. Nič se ni tresno ali viselo kje čez. Noro dobro sem se počutila. In tako nekaj let kasneje, ko sem zadrzevala to postavo pa je prišel tudi nov partner, sedanji mozicek in tako sem pri svojih 28letih zanosila in rodila mojega prvorojenčka. Hmmm nosečniški trebušček je moral čimhitreje izginiti, ker to enostavno nisem bila jaz. Kdo je to spet ena bajsika v ogledalu. Nobeno oblačilo ni stalo na meni kot bi moralo. In tako sem 4 mesece po porodu spet najela osebnega trenerja oziroma tokrat osebno trenerko in z njo dosegla postavo o kateri sem mislila da lahko samo sanjam. Pri 59kg sem imela lepo viden ‘sixpack’, ritka napeta, lepe dolge noge; z bedri nisem nič drgnila in lahko sem nosila ekstremno kratke kilklice – miniče. To je bilo obdobje, ki če bi ga lahko priklicala nazaj oziroma ga kdaj spet dosegla bi bilo noro. Čeprav, če se prav spomnim, tisti trenutek sem zelela še več, še boljši rezultat. Nisem bila še popolnoma zadovoljna s postavo. Danes pa samo rečem, kaj bi dla da sem spet tam. Ampak moram pa povedati, da sem imela energije dovolj le za prekleto naporne treninge, pripravo hrane in veliko pomoči potrebne pri vzgoji otročka. Še dobro za mojega mozicka. Potem sem kolikor toliko vzdrzevala lepo postavo pri 62kg, dokler nisem spet zanosila. A na zalost tudi zelo kmalu splavila. Spraševala sem se ali sem preveč trenirala, premalo jedla oziroma iskala sem razloge v sebi zakaj se mi je to zgodilo. Z veliko psihološke podpore mojega moza sem prešla to obdobje in tudi spet zelo hitro zanosila. Potem pa sem se moralo zelo čuvati; po navodili mojega ginekologa, da se mi pslav ne bi ponovil. In tako so se mi kilogramčki pridno nabirali. Kljub temu, da sem imela nosečniško sladkorno, zaradi katere sem morala zelo paziti kaj in koliko pojem, sem si v drugi/tretji nosečnosti nabrala kar lepo zalogo novih nadleznih kilogramov. Spet sem bila tam okoli 80kg. V prvem letu po drugem porodu sem se uspela znebiti 6kg. Leto in 4 mesece po porodu pa sem si rekla, da zdaj je pa dovolj. Lansko morje je bilo lepo ampak leetos pa ne bom šla taka na morje. Zato sem začela upoštevati napotke trenerke. Piši kaj poješ, koliko poješ in začni počasi trenirati. Najprej pojdi le na tekalno stezo hoditi, nato malo dvigni naklon, potem dodaj še nekaj osnovnih vaj in počasi boš začela s celotnimi trening, ko si jih ze vajena oziroma jih ze poznaš.

kdaj-bom-spet-suha

In res je. Spet sem začela uporabljati myfitnesspall za popisovanje hrane in tako sem kaj hitro ugotovila, po treh tednih, da moje telo porabi nekje 2200kcal za vzdrzevanje trenutne teze. Nato pa sva s trenerko naredili nov plan. Kaj, kako in koliko bom trenirala ter najpomembnejše kaj inkoliko bom pojedla. Določila mi je 1600kcal dnevnega vnosa hrane ter tri treninge z utezmi in dva cardio treninga na teden. In spet nor rezultat. Če se ne bi tehtala in merila, ne bi verjela kaj vidim v ogledalu. Sej vemo vse, da se same sebe vidimo drugače kot pa dejansko izgledmo. V zadnjih treh tednih sem lazja za skoraj 3kg in ozja, samo v pasu, za 5cm ter povsod drugje po nekaj centimetrov. Spet noro ponosna na svoj rezultat. In ja mogoče izgleda, kot da se še vedno kot najstnica obremenjujem s svojo postavo. Ne bi ravno temu rekla obremenjevanje, kot pa to da se enostavno počutim bolje s postavo, ki jo bom imela čez nekaj tednov, kot pa s postavo, pri kateri nimam pojma kaj in kako bi se oblekla, da bi zgledalo okusno, kaj šele moderno. Morem povedat, da nisem ravno ekspert kar se tiče zadnje mode. Ampak nošenje večjih, L ali več, mi ni ravno po godu. Zato sem zelo vesela, ker se ze sedaj spravim kakšno M številko. No naj povem, da sem sedaj na 68kg in moj cilj je pridi do poletja na 63kg.

rada-bi-bila-kot-prej

Glede na vse prej napisano, sem kar nekaj let posvetila svoji postavi oziroma svoje dobremu počutju in se ob tem kar nekaj stvari naučila.

Zlate besede moje trenerke: ‘’Če zeliš konkreten rezultat, to ne bo šlo brez pisanja hrane in treningov ter vztrajnosti in potrpezljivosti!’’ Tega se drzim kot pribito. In tako bom letos na morju s ponosom in iskricah v očeh nosila vsa oblačila, ki so lani ostala doma v omari. In še nekaj sem prepričana. Letos bom dosegla rezulata, ki sem ga ze imela. In konec leta vem da bom imela postavo, ki jo bom z lahkoto vzdrzevala, imela dovolj energije za moja dva zlata mala sončka in moza. Tako, da lahko povzamem oziroma odgovorim na zgoraj postavljeno vprašanje, ali bom spet kdaj taka. JA BOM! In to še letos. Ampak na bistveno bolj zdrav, ‘’nezen’’ način. Ne tako ekstremično dosezen kot je bil prejšnjič( nekaj let nazaj).

rabim-trenerko



Manj jej in te bo manj oziroma manj ko boš pojedla prej boš shujšala! Ja? Si prepričana v to?

Veš, da če se želiš znebiti odvečnih kilogramov moraš jesti manj. Izbereš si nek način prehranjevanja – neko dieto, ki je sama po sebi zelo strogo zastavljena, potem pa narediš oziroma delaš svetovno NAPAKO. Ješ še manj, kot bi morala. Le vsake toliko, ko res ne zdržiš več, pa poješ ravno tisto, česar ne bi smela.

In tako si vsak konec tedna razočarana nad svojim rezultatom, ki ga praktično ni. Ti pa si se več tednov matrala in (kolikor toliko…) držala navodil diete.

Tvoj glavni problem/izziv je pojesti dovolj tiste hrane, ki jo telo potrebuje, da lahko normalno funkcionira. In seveda odstraniti iz tvojega jedilnika vse tisto, kar ti onemogoča, da bi končno dosegla svoj cilj.

Skupaj poglejva česa MANJ in česa VEČ, da te bo potem resnično manj oziroma boš shujšala 😉

 

MANJ sladkarij  –>

Absolutno pravilno razmišljanje, ki te bo prej ali slej pripeljalo bližje cilju. Že en sam bonbonček sproži reakcijo oziroma željo po še in še težje se ti bo upreti naslednjemu. Kot domine, ki se ena za drugo porušijo. Zelo redko ostane pri SAMO ENEM bonbonu.

sladkarije_manj_hujsanje

VEČ zelenjave –>

Ogromno nujno potrebnih hranilnih snovi + vlaknin, ki so obvezne za dobro prebavo. Količinsko je lahko poješ več, pa boš še vedno pojedla manj (kalorij) kot bi jih s sladkarijami.

 zelenjave_vec

MANJ procesirane, vnaprej pripravljene hrane –>

V že pripravljeni hrani se skriva nešteto dodatkov, ki tvojemu telesu prej škodijo kot koristijo. Večina procesirane hrane vsebuje cel kup dodane soli in sladkorja. Da o ostalih substancah sploh ne govorim. Si se morda npr. kdaj vprašala kaj za vraga dajo v že pripravljen burger, da bi po končanem obroku lahko še kar jedla in jedla? Verjemi, zelo dobro so naštudirali katere ojačevalce okusa, pospeševalce apetita itd.. morajo dodati, da se tvoje telo odziva z željo po še.

 procesirana_prehrana

VEČ sveže pripravljenih obrokov oziroma obrokov, ki jih pripravimo sami –>

Le na ta način boš vedela kaj boš dejansko pojedla. Tudi v primeru, ko si hrano oziroma obroke pripraviš za cel teden vnaprej,  veš, da nisi uporabila nobenih konzervansov ipd., temveč izbrala le živila za katera veš, da kuhana, pečena ali sveža lahko počakajo v hladilniku tudi več dni. Seveda pa, če in ko ti čas dopušča posegaj po sveže pripravljeni hrani.

 osebni_trener_priprava_hrane

MANJ barvastih pijač –>

Če je pijača pisanih barv lahko s precejšnjo gotovostjo sklepaš, da ima poleg barvil dodan sladkor, ki seveda ni v skladu s tvojim načrtom hujšanja. S pitjem teh pijač po nepotrebnem zaužiješ dodatne kalorije in enako kot pri sladkarijah in procesirani hrani se v njih skriva želja po še.

pisane_pijace_osebni_trener

VEČ vode –>

Edino z njo se boš resnično odžejala in re-hidrirala telo. Kar je še posebej pri hujšanju izrednega pomena. In ne, ne boš sprala nobenih elektrolitov iz sistema, saj če sva realni, ti predstavlja ta trenutek že liter ali dva vode na dan ogromen zalogaj.

 voda_hujsanje_osebni_trener

Malo MANJ Cardia (aerobne vadbe) –>

Aerobna vadba je fajn, vendar je bolje če je kombinirana z anaerobno. Seveda je dobra za srčno-žilni sistem – da pridobiš na kondiciji, da si ojačaš srce, da ‘se nadihaš’ več kisika, itd. Vendar pa potrebuješ za uspešno hujšanje najprej anaerobno vadbo in namesto preveč cardia raje več počitka.

cardio_osebni_trener

VEČ vaj za moč (anaerobne vadbe) –>

Ne boj se uteži! Ne boš postala ”nabildana”! S tem imajo še fantje ”problem”. Imela pa boš lepo oblikovano telo, saj boš telesu dala vedeti, da naj v obdobju pomanjkanja hrane pusti mišice pri miru, ter naj primanjkljaj raje vzame iz lastnih zalog. Prav tako boš z vajami za moč pospešila metabolizem in si občasno celo lahko privoščila kakšno tortico več. 🙂

 utezi_osebni_trener

 

 



4. 5. 2014.by Mateja0

Živijo!

Zadnje čase sem ”nekje vmes”. No, jaz bi temu tako rekla. Pravzaprav razmišljam o vsem, o rezultatih za nazaj, hkrati pa še sanjam o tistih za naprej.   A kaj, ko pride tisto obdobje, ko te zopet navade, ki si jih je človek koval vsa ta leta, vlečejo nazaj. In, čeprav bi ta trenutek kdo rekel ” ah, kaj pa to! Če si nekaj močno želiš, narediš vse!”. Ja, saj se strinjam! Drugače se ne bi odločila za spremembo življenja, ampak kljub temu, da si vsak dan znova govoriš in se prepričuješ, da si to želiš bolj kot vse drugo, to – da ti končno uspe in da bi lahko končno zaprl usta tudi tistim, ki nikoli niso verjeli v tvoj uspeh, kdaj pogrneš. In kaj se zgodi? Pogrneš, se kaznuješ, pa zopet zdržiš, pa spet pogrneš, in tako dalje. Začaran krog navad v jekleni srajci, v kateri si živel nekaj mesecev nazaj. Hja, pa le spoznaš, da res ni tako ”u izi”;) Šment!;)

Človek se bi verjetno ( verjetno! ;)) ) vseskozi držal vsega, če bi gledal le nase. Hja, kako preprosto, kajne? A, kaj, ko vstaneš in se že v kopalnici pogledaš v ogledalo, in greš iz svojega sveta in vidiš/bereš, kaj so že nekateri dosegli v dneh mesecih, greš še dalje in se znajdeš na praznovanju, kjer vsi suheci jejo slaščice, pa greš naprej in ti nekateri bombandirajo, kako je priporočljivo, da izgledam na tistem pomembnem nastopu – da bi morala stati v mini krilu ali pa tesni dolgi obleki. Potem se  zaveš, da še tega pač ne moreš….

Ja, ni tako ”u izi”, a ne?!;)

vztrajnost shadow_curl

Ampak, če imaš krasno osebno trenerko, je lažje. Priznam, da imam vedno znova slabo vest, ko včasih Barbaro ”bombandiram” z eno in istim. Pa četudi sva tisto temo obrnili po čez in okrog, pa četudi mi je že vse obrazložila, pa četudi se je tisti trenutek res zdelo, da je vse tako lahko. Ampak, ko ostaneš zopet sam in delaš naprej – spoznaš, da bolj kot se želiš truditi, bolj te vse vleče nazaj. Potem pa zmanjka motivacije, pridejo solze in žalost. In, če sem se kaj naučila tudi v tem, je  to, da sem mislila, da sem lahko še vztrajnejša. Da bo vse šlo gladko. Ampak hja – če sem vztrajna na drugih področjih v življenju, zgleda-da se moram tega tukaj še naučiti. Verjetno zato, ker toliko časa preteče do rezultatov, kakršnih si si zamislil. In,če jih ni – je Sabrina ”down” ;))

Ampak seveda zaključimo pozitivno!;) Kar si zadam, to nekoč tudi uspe. Včasih se tolažim, da verjetno nisem edina, ki se ubada s tem. In vsaka stvar te nekaj nauči. Da le ni tako lahko. In tako ”u izi”, kot bi rekli mladi;) Pravljice pravijo,da če si nekaj močno želiš ( in za to tudi delaš), se nekoč uresniči. Mogoče je tudi ta nauk, da hujšanje ni tako ”u izi” prav tako korak naprej. Tudi to moraš spoznati;)

Vse dobro, naj vam uspe!


cas_za_akcijo.jpg

9. 1. 2014.by Žaba Baba0



ŽabaBaba Blog.
—-

Pa je minil mesec, ki je najhujši v vseh pogledih. Letos je bil sploh naporen. Prvih 14 dni prehlad, potem pa delo, zabave in vse kar paše zraven:)

lanski_december

  Ta teden sem začela z treningom, ki je bil prilagojen mojemu mesečnemu postu… Dokaj uspešno sem ga naredila, zvečer pa me čaka še spinning. Treba se bo vzeti v roke, začeti trenirati in pridno jesti…Res se veselim tega, ker počutje ni tisti ki si ga želim, še tehtnico preverim, potem me bo pa sploh konc…Tko da akcija!!!

cas_za_akcijo

 

 

—-

Klikni za celoten ŽabaBaba Blog.


sprememba_je_tezka.jpg

10. 12. 2013.by RdečaKapica0

RdečaKapica Blog.
—-

uffff ja 4 tedni – 28 dan danes, NAPORNO JE!!!

sprememba_je_tezka

Vse okoli sebe vidim sladice, takšne ali drugačne, še tiste mi dišijo ki jih sploh ne maram!!!?!!?!!! Sladki krompir je čudežno bolj sladek kot ponavadi in skos sem lačna za umret!!

Včerajšnji termin z Barbaro je bil – khm khm – kako naj povem, spet sem samo kimala. Prejšnjič sem vam potožila kako se bojujem sama s sabo in evo, takoj sem dobila odgovor kaj se dogaja. Sej to mi ful všeč, ne me narobe razumet, hvalal bogu, da mi vse takoj pojasni in razloži zakaj in kaj, kako, čemu, itd.

Ja, kaj neki le?!?!! Manj ko je maščobe bolj naporno je, telo se bolj upira, pustmo da mi Ego navija same neumnosti z popolnoma fenomenalnimi razlagami zakaj je to tako in zakaj nujno in obvezno moram zdaj nekaj pojesti in sploh bom raje kar nehala, ker če ne lahko skoraj v nedogled nadaljujem.

”Pozitiva, pozitiva, pozitiva!!!! Moram bit pozitivna, če hočem pozitiven rezultat!”: pravi Barbara.

Sicer se malo tolažim, da samo še ta teden in potem mogoče še naslednji teden, potem pa PAVZA. Sicer nisem še čist ziher kaj je Barbara mislila s to pavzo, ampak bom že vidla, a ne? Počakat bo treba, ni druge.

Vmes pa vztrajat in magari z glavo čez zid se mal prisilit in naredit vse po planu, če hočem rezultat. In ja, hočem ga. V novoletni obleki hočem izgledat kot še nikoli! To sem si zadala za cilj. Sem jo že navlekla na sebe, ampak še ne stoji tako kot bi morala oziroma tako kot sem si zamislila.

Barbara pravi, da je ful pomembno si vizualizirati kako hočemo, da zgledamo. To baje pomaga pri vztrajanju in potem naj bi si ta cilj bolj želeli in ga baje tudi lažje dosegli, ker bi več energije usmerjali v to uresničitev.

Ma ja, energija gor ali dol, po domače povedano: SUCK IT UP AND JUST DO IT!

naredi_vse_potrebno_da_ti_uspe

Tk da, pejmo trenirat!

—-

Klikni za celoten RdečaKapica Blog.


lacna_za_znoret.jpg

6. 12. 2013.by RdečaKapica0

RdečaKapica Blog.
—-

Res, da se nisem cel teden javila, ampak recimo da sem bila kolkor tolk ‘pridna’.

Bom šla kr od začetka.

V petek sem potem imela še popoldanski trening, katerega sem sicer bolj z muko naredila, ampak sem ga. Če se prav spomnim, sem celo naredila še nekaj vaj več kot pa programu. To pa samo zato, ker sem vedela da me v soboto čaka izlet/zabava, moj stric je praznoval 80let, in s tem povezano, da bom več kot pol dneva, ko sicer lahko jem več oziroma moram jesti več, se morala noro paziti kaj bom dala v usta. To pa zato, ker ne jem več klasičnih jedi, ki so vedno v takih situacijah. Ampak vseeno sem pojedla nekaj sadja več kot ponavadi, košček potice, poskusila nekaj kao domačih sladic, katere so bile ena bolj cukrasta kot druga, tako da sem raje vztrajala pri solatah. Ni šlo čisto po planu, ampak sem pa dala vse od sebe, da ga ne bi čisto polomila in podlegla situaciji.

Ko sem ravno omenila solate. Ponavadi v gostilnah prinesejo solate v tistih malo globjih krožnikih. Ha, HA, HAAA. Kar 5 krožnikov solate sem pojedla. Da sem se tako izogibala ostalim jedem, pohanim zrezkom, pireju, rižu, nekim čudnim svinjskim zvitkom in vsem ostalim ‘dobrotam’, bljek, ki so jih  nosili na mize.

solata

Vsi so me debelo gledali in šepetali, ampak se nisem dala. Raje sem se jaz smejala tistim ‘debeluškam’, ki so predno so karkoli nesle v uste čekirale ali jih kdo gleda in s pogledom obsoja. Res so bile smešne! 😀

No, potem je prišla nedelja. Malo daljši spanec sem si privoščila in po mojem, najverjetneje, sem potem tudi zaradi tega lahko bolj na komot naredila trening, ki me je čakal. O ja, na koncu treninga sem komaj kozarc držala v roki, ampak ta filing je res zakon. Ko čutiš, da si se resnično potrudil in dal vse od sebe.

Potem pa od ponedeljka do danes, norišnica na delu, kar naprej lahko rečem da sem se počutila LAČNO!!!Nekako takole sem se počutila kot tale tip spodaj oziroma sem si sebe predstavljala, da se takole derem, da bi jedla 😀

lacna_za_znoret

 

Komaj sem našla čas za treninge, raje sploh ne povem kolikokrat sem zamudila na termine z Barbaro. Ampak mi je vsakič dala, povedala točno tisto kar sem potrebovala. Priznam, dvakrat sem se celo zjokala, ker sem vedela da Barbara govori resnico in mi našteva dejstva, jaz pa še kar tupim in glupim eno in isto. Ampak hvala bogu, da mi je Ego le popustil in sem pokimala, dvignila glavo in se takoj po terminu odpravila narediti trening.In ja, vsakič sem se po treningu počutla prerojeno in vsaj za neki čaka zopet popolnoma odločno, da grem k uresničitvi moje želje.

Ja, ta teden sem vse fizične treninge naredila sama, bolj ali manj uspešno, z Barbaro pa sva trenirali moj Ego, ki se je nonstop oglašal z norimi idejami, kot so:

-pa kaj ti je tega mučenja treba?

-skos si lačna! Dej pojej kej bolj konkretnega!

-sej ti bodo vse cote premajhne!

-v modrcu že tok skor nč nimaš!

-veseli december je, a ne bi počakala do Januarja?

-a se ti sploh zavedaš da imaš zdej čisto vsak vikend eno zabavo?

In še in še jih je, in ja tudi sedaj jih še kar ima na zalogi. Ampak morem rečt, da se ne bom dala!

Wuuuhhhuuuu Miklavž je prišel danes na vse zgodaj. Vsak je dobil eno luštno darilce. Meni pa ni nič prinesel je pa odnesel 🙂

To pa kažejo današnje meritve. Ja no, še dobr za rdeče številke kar se meritev tiče, ker pač tista na tehtnici mi ni ravno všeč (na to se nanaša tudi naslov – WTF?!!?!). Mi pa je vedno bolj všeč moj trebušček in roke. Ful se mi že pozna. In mislim, da mi to daje energijo za naprej. No ja, vsaj ta moment 😀

meritve 6dec

Uživajte v teh prečudovitih sončnih dneh! Jaz bom definitivno 🙂

—-

Klikni za celoten RdečaKapica Blog.




Preberite si kaj pravijo moji varovanci kako izgleda Online Svetovanje
osebna_trenerka_na_daljavo

 

Gospa Andreja

Dragi moji, to je za vse tiste, ki še študirate ali se splača najeti osebnega trenerja preko skypa, Za vse ki ste v dilemi kako to deluje.

Tudi sama sem bila v dilemmi, ki pa je po prvih minutah pogovora s trenerko Barbaro izpuhtelo. Prisrčna, nasmejana, polna energije po drugi strani pa stroga, profesionalna in učinkovita. Tako bi jaz opisala Barbaro. Vsakič sem se veselila pogovora z njo, daje ti motivacijo, te potisne ko ne gre oz nimaš prave volje…Ob mojih slabih dnevih, me je tolažila, spodbujala in prav brez problema sem se ji zjokala kot pravi prijateljici.

A ko sva trenirali skupaj, hja, teklo je od povsod…In ko sem mislila da ne morem narediti nobene ponovitve( če bi trenirala sama je ne bi naredila) me je bodrila, da sem naredila vsaj 3, 4 ponovitve še. Super je ker lahko z njo v pol ure narediš ogromno. Res je super, da te nekdo spodbuja, šteje namesto tebe in na koncu je s tabo vesela ker ti je uspelo.

Seveda z uspehi pridejo tudi slabi dnevi, tedni, ko ne gre vse po načrtu. Takrat se pa pokaže zakaj je dobro imeti Barbaro ob sebi. Čeprav te kdaj ozmerja, te z razlogom…Mislimo, da že vse vemo, a kaj ko tega znanja ne prenesemo v prakso.To nas žene pa v propad…Vesela sem treningov z njo, pogovorov in spodbud. Povem vam, ne bo vam žal,poskusite, kajti lahko vam samo pomaga če jo poslušate in ubogate…Meni se je že obrestovalo, Izgubila kilograme, pridobila ogromno moči, fizične in psihične…Jaz se trudim dalje, in želim uspeti. Z njeno pomočjo mi uspeva, kdaj hitreje, kdaj počasneje, pa vendar sem vesela vsakega napredka…Probajte ne bo vam žal, nemorate ničesar izgubiti- razen kilogramov, pridobite pa lahko ogromno:)) Želim vam uspešno hujšanje…ne…želim vam USPEŠNO SPREMEMBO ŽIVLJENSKEGA STILA!!!!

 

Gospodična Vesna

Tudi sama na začetku nisem točno vedela kako bo potekal trening preko Skypa, saj sva prejšne treninge z Barbaro imeli v fitnesu. Toda po prvi uri treninga preko Skypa skoraj nisem videla razlike. Tako kot v fitnesu tako preko Skypa te Barbara vidi kaj in kako delaš, te popravlja in seveda motivira. Jaz sem si enostavno v sobi pripravila blazino in ko je čas za trening z Barbaro se pokličeva preveriva kako je s prehrano, merami ostalimi problemi, plusi, minusi in potem akcija. Prav tako preko Skypa Barbara vidi, če delaš kaj narobe te popravi. Sama se tudi bolje počutim doma kot v fitnesu, prav tako za določene vaje ne potrebuješ vrhunskih naprav, vse kar rabiš je blazina in pa sebe. Ravno zaradi tega se ti Skype denarno in časovno bolj splača, saj fitnes moraš dodatno plačevati in pa da prideš do njega in nazaj ti vzame spet nekaj časa in denarja. Trening preko Skypa je čisto preprost, na začetku, si je mogoče težko predstavljati kako poteka, toda po prvi uri takoj vidiš da je vse ok. Tako kot v živo pogovor lahko poteka preko Skypa, in trening ni nič manj zahteven kot v fitnesu. Vse skupaj je lažje, hitrejše manj stroškov ampak vseeno učinkovito. Tako da meni osebno se trening preko Skypa zdi super. Mogoče je fino poskusiti in potem vidiš, kako ti odgovarja.

 

Gospa Petra

Po vzpostavitvi kontakta s svojim trenerjem preko skypa in kamere, te tvoj trener spremlja pri opravljanju tvojega treninga ali pa tvoj trener naredi trening s tabo. Po domače povedano, bi to izgledalo tako, kot da si nekje v neki dvorani, kjer so prisotni tudi drugi, samo da si v tem primeru ti doma v svoji sobi, preko računalnika pa te gleda tvoj trener ali pa tvoj trener dela vaje s teboj, te spodbuja, pove kaj delaš narobe, kaj prav, da vaje prehitro ali prepočasi izvajaš, da imaš med vajami preveč počitka itd. . Prav zaprav bi lahko rekla, da je to odličen način komunikacije med trenerjem in tistim, ki trenira, saj se ti v tem primeru trener maksimalno posveča oz. se posveča le tebi. Tak način treninga je primeren za vse tiste, ki ne morejo iz takšnih ali drugačnih razlogov obiskovati raznih fitness centrov ipd. Prihrani se ogromno časa in niste vezani na lokacijo.

 

Gospodična Petra

Vsi, ki se odločajo za trening preko Skypa ali on-line trening, se odločijo iz razloga, ker nimajo časa, da bi obiskovali fitness centre ali pa jih preprosto nočejo, ker ne želijo biti izpostavljeni javnosti in to raje počnejo doma bolj zasebno. Za trening preko Skypa potrebuješ računalnik s kamero in zvočniki, če ti niso že v samem računalniku, na računalnik si preprosto naložiš Skype, ki je brezplačen, poiščeš svojega trenerja in ga preprosto pokličeš. Ko se trener oglasi, je komunikacija vzpostavljena, pa ne pozabit vklopit kamere, ker potem trenerja ne vidiš , ampak samo slišiš. Gre za preprost princip treninga, pri katerem vzpostaviš komunikacijo s trenerjem in ga pri tem še gledaš, kot da bi bila v živo (kot nekakšna videokonferenca), le da je vsak v svojem zasebnem prostoru. Trener te pri tvojem treningu, ki ti ga je predhodno pripravil,  spodbuja, te graja, popravlja pri vajah, ki jih tisti trenutek izvajaš. Ključ in namen vsakega treninga je, da prideš do zastavljenega cilja, vaje oz. trening pa moraj biti izvedene pravilno.   Pri tovrstnem treningu pač ni več izgovorov, da ni časa, vedno in povsod lahko komuniciraš s svojim trenerjem in ti je neprestano, ne glede na to kje se tisti trenutek nahajaš, na voljo. Skratka gre za sodoben način treniranja, ki se ga vse pogosteje uporablja. Največja prednost takega treninga je, da se trener tisti trenutek posveča tebi.