pred poletjem Archives - Osebna Trenerka za hujšanje in fitnes

vse_dam_od_sebe_trening.jpg

Intenzivni treningi so mi v izziv. Iz treninga v  trening opazim minimalne razlike v moči in vzdržljivosti. Mislim, da je ena izmed mojih prednosti pred vami ta, da imam zelo visoko toleranco na bolečino ter da lahko treniram v ali pod visokim srčnim utripom. Osebna trenerka mi je moj ošportno uro nastavila tako, da mi je nastavila meje srčnega utripa. Razdelila jih je tri dele, in sicer na 60-70% maksimalnega srčnega utripa, ki je zame 220utripov na minuto, nato na 70-80%, za katerega mi je rekla da naj se poskušam zadrževati čim večji del treninga v teh mejah, ker so optimalne za porabo maščobe in še ne pokurijo toliko mišic, ter na maksimalen del, ki je med 80-90% maksimalnega srčnega utripa. In ja, večino treninga se zadržujem nekje okoli 75-85%, odvisno od vaje. Ponavadi pri poskokih in hoji v izapdnem koraku brez problema pridem tudi čez 90%, ampak to je samo za nekaj trenutkov, potem pa itak pade kar hitro. Veliko poudarka je dala trenerka tudi na dihanje. Opazila sem, da sem do sedaj dihala ravno obratno, kot pa bi morala. Pravi, da je pravilen način tako, da ko se mišica krči, ko nam je težko takrat je treba zrak iztisnit ven iz pljuč, se pravi narediti izdih. Trenerka pravi, da takrat še dodatno pomagamo iztisniti moč, ki se skriva v mišicah. In res, da sem na začetku imela malo težav, predno sem se navadila dihati, ampak sedaj pa mi že gre. In razlika je opazna. Vsaj mislim da je.

hujsam_se_potim

Današnji trening je bil kar naporen. Najmlajši otroček je nekaj zbolel in kiha in kašlja oziroma bolj po domače povedano se davi, ko se želi izkašljati in se je budil ponoči in ko se mi ni dalo več vstajati in hoditi knjemu do posteljice, sem si ga vzela kar k meni v posteljo. To pa vse mamice vesto kako to potem izgledati spat. Vsake toliko časa te zbudi brca v rebra ali pa se vsede in potem kr vrže nate. In vse to pomeni nekvaliteten spanec in kratko noč. Ker pa sem trmasta treninga nisem prestavila na popoldan ali pa zvečer, ampak sem lepo vstala ko je zvonila budilka ob petih zjutraj. Lepo sem se pripravila, čeprav z muko, pojedla obrok za pred treningom, pripravila razpredelnico s treningom in začela. Po dvajsetih minutah treninga je kar teklo iz mene. Po vsaki vaji sem si obraz obrisala v brisačo, ker v naprotnem primeru bi imela tla popolnoma pošpricana. Zadnja vaje je vaja vzdržljivosti, in sicer drža v preži. Da se pohvalim in si dam sama sebi en velik ‘high five’, sem v zadnjih štirih tednih napredovala iz 15 sekund na dve minuti. Sem zelo ponosna na svoj rezultat. In med to vajo, ko sloniš na podlakteh in držiš glavi v isti liniji kot telo, mi je na vsakih toliko sekund pritekla kapljica potu po nosu in na tla. Ker se je v teh dveh minutah nabralo kar nekaj kapljic, ki so kapljale ena na drugo, je na tleh nastala ena prava mala lužica. Ko sem z vajo zaključila sem se zadihana zagledal vanjo. Kot bi se gledala v ogledalo. Svetloba, ki jeprihajala od strani skozi okno je bila ravno prav, da sem v lužici videla svoj odsev. Iz njega sem razbrala tisto, kar mi konstatno ponavlja moja osebna trenerka, in sicer poglej kam si prišla, kaj vse si že dosegla in kaj vse še lahko dosežeš, če se le odločiš, da boš vztrajala.

kapljica_znoja_med_treningom

Ne glede na to, da sem šele po parih minutah dobro prišla do sape in da sem v tem času umirila srčni utrip na nekaj normalnega, sem bila tisti trenutek nabita s toliko pozitivne energije, da bi lahko gore premikala. Vidim, da premalokrat verjamem vase, česa vse sem sposobna, da sem res lahko tudi jaz ena izmed tistih postavnim mamic, katere verjetno vsi občudujejo, kako dobro izgledajo, kako žarijo, ker so zadovoljne v svoji koži.  Prepričana sem, da je to moj tisti pravi cilj in ne same številke na tehtnici in centimetri obsegov. Ampak tisto notranje zadovoljstvo, ko ti je koža prav in ne živih in dihaš za nekoga drugega, kot to rade počnemo mame, ampak da dihaš skupaj z otrokom, s partnerjem. Da šele potem, ko imaš to notranje zadovoljstvo si resnično lahko srečen človek. In jaz se že zdaj veselim tega mojega srečnega človeka, ker sem in bom toliko trmasta in vztrajna, da ga bom dosegla. Da bom vzor mojim otrokom, kaj se da če je volja in česa vse smo sposobni narediti, ko si nečasa tako zelo močno želimo.

vse_dam_od_sebe_trening

Zato se le spravite migati, spremenit svoj življejski urnik in postanite srečne osebe tudi vi, skupaj z vašimi najdražjimi.


30-kil-manj.jpg

Pozdravljeni! Sem mlada mamica dveh luštnih predšolskih otročkov. Ze od kar se spomnim me ‘’preveč’’ kilogramov spremlja iz otroških let. Ko sem bila najstnica, mladih rosnih 18 let in takrat v prvi ‘resni’ zvezi, so me besede kot so ‘moj buhteljček’, ‘bunkica’ in podobne začele resno motiti in se poigravati na zelo neprijazen način z mojo samozavestjo. Zato sem se čez poletje, ko sem imela časa več kot dovolj, ker ni bilo šole, podala na pot hujšanja. Izbrala sem si metodo hujšanja, za katero sem po kmečki logiki mislila da bo najboljša in najhitrejša. ‘’Manj jej in več migaj!’’ Tako sem vsak dan pojedla eno malo skodelico solate ter prekolesarila cca 20km, naredila nekaj čez 100 trebušnjakov in mogoče kakšen počep ter skleco. In waula…po dveh mesecih sem prišla iz okroglih 84kg na 56kg. Če pa to ni hud rezultat, pa nej me kokla zdej brcne. V pičlih dveh mesecih sem se dobesedno posušila. To je bilo skoraj -30kg. Bila sem  sicer bleda kot stena, a še vedno zelo ponosna na to kar sem dosegla. Noro se mi je zdelo, ko sem prišla nazaj v šolo, da so me vsi občudovali in hvalili. ‘’Juhuhu!’’ sem si takrat mislila. Potem pa je začelo primajkovati energije v šoli za učenje in morala sem začeti več jesti. In posledično tudi manj migati. Tako sem spet pridobila nekaj kilogramčkov nazaj. Mislim, da sem se potem vrtela nekje med 65kg in 70kg. Nisem si bila všeč in zato sem izbrala drugo pot, da spet pridem na tisto suhljato postavo. In tudi sem. Spet sem zelo zelo malo pojedla, tokrat dve solatki in kakšen kos kruha ter mesa poleg. In seveda, ker sem vedela da moram, če hočem kolikor toliko izgledati, narediti kakšen počep, izpadni korak, skleco ter trebušnjak sem to tudi storila. Skoraj vsak dan. In evo mene spet v hlačah številka 36 do 38 in majčke velikosti S. Da ne govorim, da energije nisem imela nobene. Nekje vmes sem zamenjala partnerja, tokrat sem bila ze na fakulteti, kjer pa sem se spoznala z aerobiko in fitnesom. Dva načina kako lahko pomigam in se podruzim s sošolkami. Pa tudi malo več sem začela jesti, ker učenje na fakulteti ni bila mala malca. Ker sem zelela imeti dobre ocene, sem nekako nehala se sekirati kako izlgedam in sem raje pojedla kaj več, da sem imela dovolj energije za aktivno učenje in poslušanje predavanj. Se pravi v letih od 21 do 25 sem nekako imela neko povprečno postavo, za zensko veliko 170cm. Kilogrami so se potem nekako skos vrtili okoli 65kg. Potem pa je nastopila sluzba. In ker sem se pa ze takrat toliko podučila, da če zelim dobro izlgedati, bom morala najti neko pametno razmerje med hrano, gibanjem in sluzbo. Takrat sem prvič najela osebnega trenerja, s katerim sem imela fantasticen rezultat. Iz povprečne postave pri 65kg, sem samo v nekaj mesecih prišla na lepih 60kg in vse je stalo na svojem mestu. Nič se ni tresno ali viselo kje čez. Noro dobro sem se počutila. In tako nekaj let kasneje, ko sem zadrzevala to postavo pa je prišel tudi nov partner, sedanji mozicek in tako sem pri svojih 28letih zanosila in rodila mojega prvorojenčka. Hmmm nosečniški trebušček je moral čimhitreje izginiti, ker to enostavno nisem bila jaz. Kdo je to spet ena bajsika v ogledalu. Nobeno oblačilo ni stalo na meni kot bi moralo. In tako sem 4 mesece po porodu spet najela osebnega trenerja oziroma tokrat osebno trenerko in z njo dosegla postavo o kateri sem mislila da lahko samo sanjam. Pri 59kg sem imela lepo viden ‘sixpack’, ritka napeta, lepe dolge noge; z bedri nisem nič drgnila in lahko sem nosila ekstremno kratke kilklice – miniče. To je bilo obdobje, ki če bi ga lahko priklicala nazaj oziroma ga kdaj spet dosegla bi bilo noro. Čeprav, če se prav spomnim, tisti trenutek sem zelela še več, še boljši rezultat. Nisem bila še popolnoma zadovoljna s postavo. Danes pa samo rečem, kaj bi dla da sem spet tam. Ampak moram pa povedati, da sem imela energije dovolj le za prekleto naporne treninge, pripravo hrane in veliko pomoči potrebne pri vzgoji otročka. Še dobro za mojega mozicka. Potem sem kolikor toliko vzdrzevala lepo postavo pri 62kg, dokler nisem spet zanosila. A na zalost tudi zelo kmalu splavila. Spraševala sem se ali sem preveč trenirala, premalo jedla oziroma iskala sem razloge v sebi zakaj se mi je to zgodilo. Z veliko psihološke podpore mojega moza sem prešla to obdobje in tudi spet zelo hitro zanosila. Potem pa sem se moralo zelo čuvati; po navodili mojega ginekologa, da se mi pslav ne bi ponovil. In tako so se mi kilogramčki pridno nabirali. Kljub temu, da sem imela nosečniško sladkorno, zaradi katere sem morala zelo paziti kaj in koliko pojem, sem si v drugi/tretji nosečnosti nabrala kar lepo zalogo novih nadleznih kilogramov. Spet sem bila tam okoli 80kg. V prvem letu po drugem porodu sem se uspela znebiti 6kg. Leto in 4 mesece po porodu pa sem si rekla, da zdaj je pa dovolj. Lansko morje je bilo lepo ampak leetos pa ne bom šla taka na morje. Zato sem začela upoštevati napotke trenerke. Piši kaj poješ, koliko poješ in začni počasi trenirati. Najprej pojdi le na tekalno stezo hoditi, nato malo dvigni naklon, potem dodaj še nekaj osnovnih vaj in počasi boš začela s celotnimi trening, ko si jih ze vajena oziroma jih ze poznaš.

kdaj-bom-spet-suha

In res je. Spet sem začela uporabljati myfitnesspall za popisovanje hrane in tako sem kaj hitro ugotovila, po treh tednih, da moje telo porabi nekje 2200kcal za vzdrzevanje trenutne teze. Nato pa sva s trenerko naredili nov plan. Kaj, kako in koliko bom trenirala ter najpomembnejše kaj inkoliko bom pojedla. Določila mi je 1600kcal dnevnega vnosa hrane ter tri treninge z utezmi in dva cardio treninga na teden. In spet nor rezultat. Če se ne bi tehtala in merila, ne bi verjela kaj vidim v ogledalu. Sej vemo vse, da se same sebe vidimo drugače kot pa dejansko izgledmo. V zadnjih treh tednih sem lazja za skoraj 3kg in ozja, samo v pasu, za 5cm ter povsod drugje po nekaj centimetrov. Spet noro ponosna na svoj rezultat. In ja mogoče izgleda, kot da se še vedno kot najstnica obremenjujem s svojo postavo. Ne bi ravno temu rekla obremenjevanje, kot pa to da se enostavno počutim bolje s postavo, ki jo bom imela čez nekaj tednov, kot pa s postavo, pri kateri nimam pojma kaj in kako bi se oblekla, da bi zgledalo okusno, kaj šele moderno. Morem povedat, da nisem ravno ekspert kar se tiče zadnje mode. Ampak nošenje večjih, L ali več, mi ni ravno po godu. Zato sem zelo vesela, ker se ze sedaj spravim kakšno M številko. No naj povem, da sem sedaj na 68kg in moj cilj je pridi do poletja na 63kg.

rada-bi-bila-kot-prej

Glede na vse prej napisano, sem kar nekaj let posvetila svoji postavi oziroma svoje dobremu počutju in se ob tem kar nekaj stvari naučila.

Zlate besede moje trenerke: ‘’Če zeliš konkreten rezultat, to ne bo šlo brez pisanja hrane in treningov ter vztrajnosti in potrpezljivosti!’’ Tega se drzim kot pribito. In tako bom letos na morju s ponosom in iskricah v očeh nosila vsa oblačila, ki so lani ostala doma v omari. In še nekaj sem prepričana. Letos bom dosegla rezulata, ki sem ga ze imela. In konec leta vem da bom imela postavo, ki jo bom z lahkoto vzdrzevala, imela dovolj energije za moja dva zlata mala sončka in moza. Tako, da lahko povzamem oziroma odgovorim na zgoraj postavljeno vprašanje, ali bom spet kdaj taka. JA BOM! In to še letos. Ampak na bistveno bolj zdrav, ‘’nezen’’ način. Ne tako ekstremično dosezen kot je bil prejšnjič( nekaj let nazaj).

rabim-trenerko


jutranji_tek_stadion.jpg

JakaNaLuno Blog.
—-

Danes mi je uspelo že po 40 minutah izklopit PC in se že ob 06.40 lotit vaj, ki jih je bilo pol manj kot včeraj. (Ja vem, sem rekel, da računalnika sploh ne bom vklopil, predno ne odtreniram, a če ne drugega je napredek v tem, da sem ga izklopil bistveno prej.)

Seveda mi je bilo takoj jasno zakaj je bilo vaj manj, saj mi je Barbara dala na program še 20 minut Cardia ‘po želji’. Tokrat sem izbral TEK po vaškem stadionu. Samo 16 stopinj je zame vsekakor premrzlo za na bicikel. 🙂

Tek, če lahko temu tako rečem, je bil v bistvu kvazi hitra hoja pri kateri sem se jako zamislil nad trenutnim stanjem svojega telesa. Levo stopalo mi čudno zapleše, ko ga postavim pred desno, desno koleno pa tudi živi neko svoje življenje. Na sploh se celo telo čuti precej nekoordinirano in prav nič lahkotno. nazadnje sem sicer resno tekel 14 let nazaj, a meni se zdi kot, da je bilo včeraj. Poleg spodnjih okončin čutim tudi čuden feeling v hrbtenici in v levi rami.
K sreči je tistih 20 minut hitro minilo, Pulz pa sem le s težavo držal na 120, kolikor mi je Barbara postavila za minimum. Skratka, ‘rahlo’ sem razštelan?! 🙁 In pitaj boga koliko časa bo trajalo, da bom šibal kot šjora na sliki.

jutranji_tek_stadion

Sicer pa neverjetno, kako težko se mi je zjutraj lotiti treninga. Računalnik me dejansko zbudi, saj ne pijem kave and such….a hkrati me potegne v svoj svet in ure hitro šibajo mimo.

Danes imam z Barbaro že tretji Online Sešn…me prav zanima kaj vse me še čaka. Naloge mi namreč zadaja postopoma, glede na trenutno stanje in rezultat…ki je bolj nikakav hihi…:DD

—-
Klikni za celoten JakaNaLuno Blog.



 

Gospodična N. piše:

ker že cel teden iščem po internetu informacije in pošiljam vprašanja o zdravem načimu življenja in hujšanju z glavo sem se odločila da najbolje da prašam enega osebnega trenerja in sicer sem tebe našla prvega tako da močnpo upam da mi boš znal svetovati pri mojih vprašanjih …
ok .sicer sem trenirala smučanje 10 let , 2 leti nazaj sem končala saj sem si poškodovala koleno po tem nisem telovadila skoraj nič saj je biv tek največja muka zame! seveda sem se zredila za 7kilogramov nevrjetno obupno! lansko poletje in sicer avgusta sem pričela s tekom na začetku mi je šlo slabo 20min in sem bila čist konc. ampak sem ustrajala usaj 3x na teden sem šla postalo mi je všeč saj sem se sprostila … ker je bilo septembra že mrzlo sem se odločila obiskovati megacenter in sicer sem obiskovala redno usaj 3-6x na teden body pump ali attack … januarja sem po teh vadbah začela še redno laufati na stezi v fitnesu … res da so šle moje kile še navzgor ampak sem imela oblikovano telo ne tako kot si želim ampak bilo je malo rezultatov kondicije pa toliko kot še nikoli v mojem življenju … celo poletje sem vsaj 2-3x tekla okoli brda …. moje kile pa šekar ne tako kot bi si želela. seveda sem obupal močno povsod iščem odgovore kaj narobe delam .. prišla sem do rezultata HRANA ! seveda jem zajtrk (kosmiče ali podobno) pijem dovolj vode mogoče se prevečkrat prekršim pri sladkarijah … ne jem po 6 uri … Tako da nevem kaj počnem narobe??? … Kakšen bi moral zgledati moj urnih hrane kaj je dobro jesti da je čim manj kalorij ?

ker nekateri pravijo nič kruha nič sladkarij samo zelenjava saj sadje ima tuudi dosti sladkora , belo meso je dobro …Drugi pravijo sadje saj npr. ananas kuri maščobo, jabolka so sploh vredu .

Prosim lepo bi mi lahko razložila mite o hrani kaj lahko kaj bolje da ne .. ker trenutno živi v angliji in bi si v teh pov leta življenja tukej rada spremenila življenski stil in Ja rada bi se znebila mojega trebuščka in odvečnih kilogramov, bila tako kot si želim da bom sebi všeč

hvala za odgovor … N

 

Trenerka odgovarja:

Živjo N! Veseli me, da si se obrnila name! Pravilno si ugotovila, da je poleg treninga potrebno urediti tudi prehrano, glede na trenutne cilje/želje

Z malo volje lahko v 6 mesecih seveda odpraviš vseh 7 kilogramov! Potrebuješ le posebej zate in tvojemu življenskemu stilu prilagojen jedilnik, program treninga in občasne popravke/spremljanje.

Če prav razumem si sedaj v Angliji? V tem primeru se lahko dogovoriva za online svetovanje.

Do naslednjič lep pozdrav, Barbara

Gospodična N. piše:

hvala za odgovor … ja sedaj sem v angliji … Torej kako bi potekal online svetovanje?

 

Trenerka odgovarja:

Online svetovanje je v bistvu trening na daljavo, ki poteka podobno kot trening v fitnesu, le da poteka preko Skype-a, se pravi se vidimo in slišimo. Ravno tako dobiš program treninga z vajami, ki jih lahko izvajaš doma sama ali v terminu z menoj, ravno tako učinkovite, kot če bi vadila v fitnesu, potrebuješ le malo prostora in nekaj osnovnih rekvizitov, kot so elastika, žoga,ipd. Seveda dobiš tudi jedilnik in odgovore na vsa morebitna vprašanja in venomer velik koš motivacije.

Vsak paket poteka en mesec. V paketu treninga na daljavo je 8 terminov po 30 minut, kateri so izvedeni po želji, ali svetovanje ali trening. Potek vsega skupaj se seveda določa sproti. Termine se da po dogovoru tudi združiti, v npr enourne, če je za to seveda potreba.

Lep športni vikend, Barbara