Ta je pa nora, si bo marsikdo mislil, če vstaja sredi noči samo zato da naredi trening v miru. Ja mogoče pa sem, ker si tako močno želim svojega rezultata, da sem pripravljena vstati tudi do dve uri preden bi ‘normalno’ vstala, samo zato, da bom v miru naredila trening, ki mi ga je predpisala moja osebna trenerka. In ne, ne krajšam si zato spanca, ker vem da je noro pomemben za moj cilj in rezultat. Hodim pač prej spat.
Sej sredi noči ni ravno dobesedno mišljeno sredi noči, ampak med 5 in 5.30 uro zjutraj. Marsikdo tudi vstane takrat, ker se mora še dve uri peljati da sploh pride do službe. Tko da se s tem tolažim. No, jaz vstanem da se na hitro uredim in oblečem v športna oblačila, pojem neko malenkost, ponavadi je to žlica ali dve kosmičev in z vodo zmešana merica beljakovin v prahu z okusom čokolade. To vse opravim v slabih 15minutah. Moja osebna trenerka pravi, da naj ne treniram na prazen želodec, kajti s tem bom uničila preveč mišic. Potem pa se že pripravim na trening. Zaženem računalnik, da si odprem program treninga, v katerega vpisujem ponovitve in težo uteži ter si pripravim svoje nove mega super duper bluetooth slušalke, jih povežem s telefon in poženem play-listo z samimi novimi dance in pop komadi. Ja, bistveno lažje treninram, če imam v ušesih glasbo z ritmom. Ker pač ne morem naviti zvočnike od računalnika, da zbudim ostalo mojo družinico. Mož, če kdaj vstane predno zaključim trening pravi, da se iz dnevne sobe sliši samo prestopanje in dihanje ter sem pa tja, ko pridem do sape tudi kakšna beseda iz pesmi, ki jo imam ravno v ušesu. No vsak moj trening traja od 45 min do maksimalno 1 ure. Razdeljeno imam po dnevih, kaj kdaj počnem, tako da ne treninram istih mišic vsak dan. Ponedeljek, sreda in petek so dnevi za uteži in torek ter četrtek sta rezervirana za cardio. Vsi trije treningi z utežmi pa se tudi med seboj razlikujejo. Ker čez vikend počivam je v ponedeljek na vrsti trening za celo telo, potem v sredo so bolj noge na udaru in v petek bolj roke oziroma zgornji del telesa. Načeloma pa me je začetku itak bolelo vse, tudi tiste mišice, katere sem mislila, da sploh niso nič delale. Zdaj po 8 tednih pa že bolj natančno lahko rečem, da vem kdaj je bil kateri trening. Mož tudi že opazi kdaj sem imela trening, ki je bil bolj osredotočen na noge, kajti ponavadi se potem popoldan bolj s težavo usedem na wc školjko. On se smeji, ker je smešno, jaz pa zato ker boli.
Ja, na vsakem treningu dam vse od sebe. Tudi, ko že mislim, da ne morem več, stisnem zobe in naredim še tistih nekaj zadnjih ponovitev. Včasih se mi noge kar treesejo med tem ko se želim dvigniti iz počepa ali izpadnega koraka. Čeprav najbolj zabavna mi je vaja z žogo. Ležim na tleh, stopala so na žogi in žoga je čimbližje moji riti. Nato dvignem medenico čimvišje, iztegnem noge, tako da odrinem žogo stran od sebe, medtem ves čas držim medenico dvignjeno in potem povlečem noge nazaj k sebi. Trese se mi rit in noge. Osebna trenerka pravi, da je to najboljša vaja , sploh zame, ker moram ojačati zadnji del stegen – spodnjo ložo. Ja, se jača ja.
Moj trenutno program, treninga in prehrane, ki je sicer usmerjen v hujšanje in preoblikovanje telesa, bi brez problema bil tudi potem, ko dosežem svoj cilj, moj način življenja, vsakdana. Itak vemo, da moramo biti aktivni celo življenje, če želimo dobro izgledati, še bolj pomembno pa je da če želimo biti zdravi. Tko da, že vnaprej hvala osebni trenerki, ki je zame naredila prefekten plan oziroma program. Hvala pa gre tudi meni, ker sem tako pridna in vztrajam. Rezultat se pa itak že vidi.